Wikipedija

Intef III.

Intef III. je bil tretji faraon iz Enajste egipčanske dinastije, ki je vladal v prvem vmesnem obdobju Egipta v 21. stoletju pr. n. št. Egipt je bil v tistem času razdeljen na dve kraljestvi. Bil je sin in naslednik faraona Intefa II.[7] V Gornjem Egiptu je vladal osem let in svojo domeno razširil proti severu na račun Desete dinastije, morda celo do 17. noma. Gradil je predvsem na Elefantini.[8] Pokopan je bil v At Tarifu v veliki vrstni grobnici, znani kot Saff el-Barqa.[9]

Intef III.
Injotef III., Antef III.
Intef III. na petroglifu na Gebel el-Silsila
Intef III. na petroglifu na Gebel el-Silsila
Faraon
Vladavina8 let, 2069–2061 pr. n. št.,[1] 2068—2061 pr. n. št.,[2] 2063–2055 pr. n. št.,[3][4] 2016–2009 pr. n. št.[5] (Enajsta dinastija)
PredhodnikIntef II.
NaslednikMentuhotep II.
Vladarski nazivi
ZakonciIja[d] in Henite[d]
OtrociNeferu II.[d] in Mentuhotep II.
OčeIntef II.
MatiNeferukajet[d]
PokopanAt Tarif

Družina uredi

Intef III. je bil sin svojega predhodnika Intefa II., kar dokazuje napis na steli Tjetija, glavnega zakladnika Intefa II. in Intefa III. Napis omenja smrt Intefa II. in opisuje, kako je Tjeti služil Intefu III. po smrti njegovega očeta:

Potem, ko je sin zasedel očetovo mesto, Hor, Nakt-neb-Tepnefer. kralj Gornjega in Spodnjega Egipta, sin Raja, Intef, oblikovalec lepote, živeč kot Ra, za vedno, sem ga spremljal do vseh njegovih dobrih sedežev užitka.

Intef III. je bil morda poročen s svojo sestro Iah, ki je opisana kot kraljeva mati (Mwt-nswt), kraljeva hčerka (S3t-nswt) in svečenica boginje Hator (Hmt-nTr-hwt-Hr).[10] To pomeni, da je bil njegov naslednik Mentuhotep II. njegov sin. Domnevo potrjuje stela uradnika Hanenuja (Cairo 36346), ki je služil Intefu II., Intefu III. in njegovemu sinu, ki je na steli omenjen kot Hor Sankibtavi (S-ankh-[ib-t3wy]).[11][12] Hor Sankibtavi je bilo Mentuhotepovo prvo Horovo ime. Še en dokaz starševstva je na reliefu na Gebel el-Silsila v Vadi Šat er-Rigalu, znanem kot Silsilski petroglif. Na reliefu je Mentuhotep II. upodobljen med Iah in Intefom III.[8]

Poleg tega je kraljeva žena Mentuhotepa II. Neferu II. nosila naslov kraljeva hčerka. Napis v njeni grobnici omenja njeno mater Iah.[13] Vse to dokazuje, da je bila hči Intefa III. in sestra Mentuhotepa II.[14]

Vladanje uredi

Oče in predhodnik Intefa III. je vladal 49 let, zato je bil Intef III. ob prihodu na prestol že v srednjih ali celo poznih letih.[1][8] Na Torinskem seznamu kraljev, sestavljenem v ramzeškem obdobju, je na mestu, kjer bi moralo biti njegovo ime, praznina, v 15. vrstici 5. kolone[15] pa je še vedno mogoče razbrati, da je vladal 8 let.[8][16]

Relativni kronološki položaj Intefa III. je mogoče določiti iz sorodstvenih povezav z njegovim predhodnikom in naslednikom in dveh blokov iz Montujevega templje v El Todu.[8] Na blokih so našteti vladarji od Intefa I. do Mentuhotepa II. Horovo ime Mentuhotepa III. je poškodovano, njegov kronološki položaj pa je zanseljiv.[8] Absolutno datiranje je manj zanesljivo, zato je bilo predlaganih več datumov njegovega vladanja: 2069–2061 pr. n. št.,[1] 2063–2055 pr. n. št.[4] in 2016–2009 pr. n. št.[5]

Vojaške dejavnosti uredi

Intef III. je v Gornjem Egiptu nasledil relativno mirno stanje.[8] V osmih letih vladanja je uspešno obranil ozemlje, ki ga je osvojil njegov oče, kar dokazujejo napisi v grobnici njegovega uradnika Naktija v Abidosu.[8] Sam je osvojil ozemlje severno od Abidosa, še posebej Asjut,[1] in razširil svoje ozemlje do 17. noma Gornjega Egipta, se pravi skoraj na skoraj ves Gornji Egipt.[4] Mogoče je tudi, da je na začetku svojega vladanja to ozemlje osvojil osvojil Amenhotep II.

Gradnje uredi

V svetišču pobóženega nomarha Hekajeba iz Šeste dinastije na Elefantini so na prekladi vrat odkrili napis z imenom Intefa III. Zgleda, da je prav on naročil obnovo svetišča.[17] Drugo preklado, ki dokazuje njegove gradbene dejavnosti, so odkrili v Satetinem templju na Elefantini.[8]

Grobnica uredi

Koordinate: 25°44′12″N 32°38′11″E / 25.73667°N 32.63639°E / 25.73667; 32.63639

 
Fotografija grobnice Intefa III., ki jo je leta 1915 posnel ameriški egiptolog Herbert Winlock; grobnico je pripisal Intefu II., Arnold pa je kasneje ugotovil da je pripadala Intefu III.[18]

Nekropola vladarjev iz Enajste dinastije je v At Tarifu na nasprotnem bregu Nila v Tebah. Na nekropoli je več vrstnih grobnic veličastnih razsežnosti. V letih 1970-1974 so jih raziskovali znanstveniki iz Nemškega arheološkega inštituta, vendar niso mogli ugotoviti, kateremu vladarju pripada katera grobnica.[9]

Čeprav so v grobnicah odkrili samo ime Intefa II., so iz kronološkega položaja faraonov Enajste dinastije grobnico Saff el-Baqar pripisali Intefu III.[9] Grobnica je podobna grobnice njegovega predhodnika Intefa II.[8] Sestavljena je iz 75 m širokega in 85-90 m dolgega dvorišča, orientiranega v smeri severozahod-jugovzhod. Dvorišče je na severni, zahodni in južni strani obzidano, na vzhodni strani pa je v steno vklesana vrsta komor.[8][9][19] Z dvorišča je dostop do dvojnega stebrišča s skupaj 48 stebri, od tam pa v več komor.

Izkopavanja v 1970. letih so kljub temu, da je bila grobnica v zelo slabem stanju, pokazala, da so bile stene nekoč obložene s peščenjakom in poslikane.[20]

Sklici uredi

  1. ↑ 1,0 1,1 1,2 1,3 Bunson, Margaret (2009). "Encyclopedia of Ancient Egypt". [1] Arhivirano 2021-08-30 na Wayback Machine.. Infobase Publishing. str. 181. ISBN 978-1438109978.
  2. ↑ Redford, Donald B., ur. (2001). »Egyptian King List«. The Oxford Encyclopedia of Ancient Egypt, Volume 2. Oxford University Press. str. 626–628. ISBN 978-0-19-510234-5.
  3. ↑ Gae Callender: The Middle Kingdom Renaissance (c. 2055-1650 BC) v Ian Shaw (urednik): The Oxford History of Ancient Egypt, Oxford University Press (2000), ISBN 9780191604621.
  4. ↑ 4,0 4,1 4,2 Michael Rice: Who's Who in Ancient Egypt, Routledge 2001, str. 80, ISBN 978-0415154499
  5. ↑ 5,0 5,1 Erik Hornung, Rolf Krauss, David A. Warburton (uredniki): Ancient Egyptian Chronology, Brill, 2006, str. 491, available online
  6. ↑ 6,0 6,1 Peter A. Clayton: Chronicle of the Pharaohs: The Reign-by-Reign Record of the Rulers and Dynasties of Ancient Egypt, Thames & Hudson 2006, str. 72, ISBN 0-500-28628-0
  7. ↑ Percy Newberry: On the Parentage of the Intef Kings of the Eleventh Dynasty, ZÄS 72 (1936), str. 118-120
  8. ↑ 8,00 8,01 8,02 8,03 8,04 8,05 8,06 8,07 8,08 8,09 8,10 Darrell D. Baker: The Encyclopedia of the Pharaohs: Volume I - Predynastic to the Twentieth Dynasty 3300–1069 BC, Stacey International, ISBN 978-1-905299-37-9, 2008, str. 147-148.
  9. ↑ 9,0 9,1 9,2 9,3 Dieter Arnold (1976). Gräber des Alten und Mittleren Reiches in El-Tarif. Archäologische Veröffentlichungen. Philipp von Zabern, Mainz. ISBN 978-3805300469.
  10. ↑ Tyldesley, Joyce (2006). Chronicle of the Queens of Egypt. Thames & Hudson. str. 66-68. ISBN 0-500-05145-3.
  11. ↑ Clere, J.J.; Vandier, J. Textes de la premiere periode intermediaire et de la XIeme dynasty. 1st vol. Bibliotheca Aegyptiaca X.
  12. ↑ Gauthier, Henri. Quelques remarques sur la XIe dynastie. BIFAO 5 (1906): 39.
  13. ↑ William C. Hayes (1953). The Scepter of Egypt I. New York. str. 160, 327. ISBN 0870991906.
  14. ↑ W. Grajetzki (2005). Ancient Egyptian Queens, a hieroglyphic dictionary. Golden House Publications. str. 28. ISBN 978-0954721893.
  15. ↑ Alan Gardiner, urednik. Royal Canon of Turin. Griffith Institute. 1959. (Ponatis 1988). ISBN 0-900416-48-3.
  16. ↑ W. Grajetzki (2006). The Middle Kingdom of Ancient Egypt: History, Archaeology and Society. London : Duckworth. str. 15–17. ISBN 9780715634356.
  17. ↑ Alan Gardiner. Egypt of the Pharaohs. Oxford University Press 1961. str. 120.
  18. ↑ Herbert Winlock. "The Theban Necropolis in the Middle Kingdom". The American Journal of Semitic Languages and Literatures. Volume 32.
  19. ↑ "Saff El Baqar". Pridobljeno 5. novembra 2018.
  20. ↑ Nigel Strudwick, Helen Strudwick. Thebes in Egypt: A Guide to the Tombs and Temples of Ancient Luxor. Cornell University Press. 1999. str. 93. ISBN 0801486165.
Intef III.
Vladarski nazivi
Predhodnik: 
Intef II. 		Faraon Egipta
2069–2061 pr. n. št. ali
2063–2055 pr. n. št. ali
2016–2009 pr. n. št. 		Naslednik: 
Mentuhotep II.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Intef_III.&oldid=6197193«