Indonezijščina

jezik, ki ga govorijo v Indoneziji

Indonezijščina (indonezijsko: bahasa Indonesia) je uradni jezik Indonezije.[3] Je standardizirana različica malajščine,[4] avstronezijskega jezika, ki se že stoletja uporablja kot lingua franca na večjezičnem indonezijskem arhipelagu. Indonezija je četrta najbolj naseljena država na svetu in večina prebivalstva govori indonezijsko, zaradi česar je en najbolj razširjenih jezikov na svetu.[5]

Indonezijščina
bahasa Indonesia
Materni jezikIndonezija Indonezija
Št. maternih
govorcev
43 milijonov[1]
Drugi jezik: 156 milijonov (popis 2010)[1]
Zgodnejše oblike
PisavaLatinica (Indonezijska abeceda)
Indonezijska braillova pisava
BISINDO, SIBI
Uradni status
Uradni jezik
 Indonezija
Predloga:Podatki države ASEAN
Priznani manjšinski
jezik
RegulatorAgencija za razvoj in krepitev jezika
Jezikovne kode
ISO 639-1id
ISO 639-2ind
ISO 639-3ind
Glottologindo1316
Linguasphere31-MFA-ac
{{{mapalt}}}
  Države, kjer je indonezijščina večinski jezik
  Države, kjer je indonezijščina manjšinski jezik
Ta članek vsebuje zapis glasov v črkovni obliki po IPA. Brez ustrezne podpore za interpretacijo, lahko vidite vprašaje, okvirje ali druge simbole namesto Unicode znakov.

Večina Indonezijcev govori tekoče poleg državnega jezika vsaj še enega od več kot 700 domačih lokalnih jezikov, kot sta javanščina in sundanščina, ki se pogosto govorijo doma in v okviru lokalnih skupnosti.[6][7] Večina uradnega šolstva in skoraj vsi državni množični mediji, vlada, javna uprava in sodstvo ter druge oblike oblike sporazumevanja so v indonezijščini.[8]

Izraz "indonezijščina" se v osnovi povezuje z državnim standardnim narečjem bahasa baku.[9] Vendar v širšem smislu vključuje različne lokalne različice, ki se govorijo širom indonezijskega arhipelaga.[4][10] Standardna indonezijščina je omejena večinoma na uradne situacije in obstaja v diglosičnem razmerju z ljudskimi malajskimi različicami, ki se pogosto uporabljajo za dnevno sporazumevanje ter soobstajajo s prej omenjenimi regionalnimi jeziki.[9][6]

SkliciUredi

  1. 1,0 1,1 Badan Pusat Statistik (28 March 2013). "Penduduk Indonesia Hasil Sensus Penduduk 2010 (Result of Indonesia Population Census 2010)". Penduduk Indonesia Hasil Sensus Penduduk ... = Population of Indonesia : Result of Indonesia Population Census: 421, 427. ISSN 2302-8513. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2 April 2015. Pridobljeno dne 12 April 2015.
  2. "East Timor Languages". www.easttimorgovernment.com. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4 March 2016. Pridobljeno dne 21 March 2016.
  3. Predloga:Cite wikisource
  4. 4,0 4,1 Uri Tadmor (2008). "Grammatical borrowing in Indonesian". V Yaron Matras; Jeanette Sakel (ur.). Grammatical Borrowing in Cross-Linguistic Perspective (angleščina). Walter de Gruyter. str. 301. ISBN 978-3-11-019919-2.
  5. James Neil Sneddon. The Indonesian Language: Its History and Role in Modern Society. UNSW Press, 2004. Page 14."
  6. 6,0 6,1 Setiono Sugiharto (28 October 2013). "Indigenous language policy as a national cultural strategy". The Jakarta Post. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16 September 2018. Pridobljeno dne 9 January 2014.
  7. Hammam Riza (2008). "Resources Report on Languages of Indonesia" (PDF). Arhivirano (PDF) iz prvotnega spletišča dne 9 January 2014. Pridobljeno dne 9 January 2014.
  8. [1]
  9. 9,0 9,1 Sneddon, James (2003). "Diglossia in Indonesian". Bijdragen tot de Taal-, Land- en Volkenkunde. 159 (4): 519–549. doi:10.1163/22134379-90003741. ISSN 0006-2294. JSTOR 27868068.
  10. Uri Tadmor (2009). "Malay-Indonesian". V Bernard Comrie (ur.). The World's Major Languages (angleščina). Routledge. str. 791. ISBN 9781134261567.

Glej tudiUredi