Ikun-Šamaš ali Iku-Šamaš (klinopisno 𒄿𒆪𒀭𒌓)[2] je bil kralj Drugega marijskega kraljestva, ki je vladal okoli leta 2500 pr. n. št.[3] Po mnenju Françoisa Thureau-Dangina je vladal pred Ur-Nanšem Lagaškim.[3]

Ikun-Šamaš
(𒄿𒆪𒀭𒌓)
Kralj Marija
Votivni kip Ikun-Šamaša, Britanski muzej[1]
Votivni kip Ikun-Šamaša, Britanski muzej[1]
Vladanjeokoli 2500 pr. n. št. (srednja kronologija)
Kralj Marija
Rojstvo
Mari se nahaja v Sirija
Mari
Mari
Mari na zemljevidu Sirije

Bil je eden od treh marijskih kraljev, znanih iz arheologije in verjetno najstarejši.[2] Drugi je bil Iku-Šamagan, znan iz napisa na kipu v Narodnem muzeju Damaska.[2] Tretji je bil Lamgi-Mari (ime se bere tudi Iški-Mari), čigar kip je v Narodnem muzeju Alepa.[4][5]

Ikun-Šamaš v svojem napisu uporablja akadski jezik, medtem ko so njegovi sodobniki na jugu uporabljali sumerskega. Njegov uradni naslov v napisu je "kralj Marija" in "ensi-gal" - "vrhovni princ" (svečenik) boga Enlila.

Znan je tudi s kipa z napisom, posvečenega bogu Šamašu.[2]

Zdi se, da je Ikun-Šamaševo kraljestvo obsegalo tudi južno Babilonijo.

Votni kip Ikun-Šamaša, ki je postavil eden od njegovih uradnikov, so odkrili v mestu Sipar. Napis na njem se se glasi:

 
𒄿𒆪𒀭𒌓 / 𒈗𒈠𒌷𒆠 / 𒑐𒋼𒋛𒃲 / 𒀭𒂗𒆤 /𒅈𒊏𒀭 /𒆪𒅆𒈨𒋤 / 𒊨𒋤 / 𒀭𒌓 / 𒊕𒄸𒁺

i-ku-Dutu / lugal ma-ri2ki / ensi2gal / Den-lil2 / ar-raD / tush igi{me}-su3 / dul3-su3 / Dutu / sa12-rig9

"Iku(n)šamašu, kralju Marija, glavnemu Enlilovemu izvrševalcu, je kip posvetil Arail, njegov dvorjan

— Napis na Ikun-Šamaševem kipu[6][7]

Kip je razstavljen v Britanskem muzeju.

Ikun-Šamaš
Vladarski nazivi
Predhodnik: 
Prvo marijsko kraljestvo
Kralj Marija
2500 pr. n. št.
Naslednik: 
Iku-Šamagan

Sklici

uredi
  1. Spycket, Agnès (1981). Handbuch der Orientalistik (v francoščini). BRILL. str. 87. ISBN 978-90-04-06248-1.
  2. 2,0 2,1 2,2 2,3 Spycket 1981, str. 86.
  3. 3,0 3,1 Alfred Haldar (1971). Who Were the Amorites. str. 16.
  4. "Mission Archéologique de Mari 4 vols. in 6. Volume I: Le Temple D'Ishtar. Volume II : Le Palais. Part 1: Architecture. Part 2: Peintures Murales. Part 3: Documents et monuments. Volume III: Les Temples D'Ishtarat et de". Meretseger Books.
  5. Spycket 1981, str. 88.
  6. Jerrold S. Cooper (1986). Presargonic Inscriptions. str. 87. ISBN 9780940490826.
  7. 7,0 7,1 »Inscription of the statue of Ikun-Shamash«. cdli.ucla.edu.