Iški-Mari

Iški-Mari ali Išgi-mari (𒅖𒄄𒈠𒌷 iš11-gi4-ma-rí),[5] je bil kralj Drugega marijskega kraljestva, ki je vladal okoli 2350-2330 pr. n. št. Njegovo ime se je prej bralo Lamgi-Mari.[1][6]

Iški-Mari
𒅖𒄄𒈠𒌷
Kralj Marija
Ishqi-Mari (dark background).jpg
Kralj Marija
Obdobje vladanjaokoli 2350-2330 pr. n. št. (srednja kronologija)
Rojstvo3. tisočletje pr. n. št.
Smrt2290 pr. n. št.
Mari se nahaja v Sirija
Mari
Mari
Položaj Marija na zemljevisu Sirije

Bil je eden od treh marijskih kraljev, znan iz arheoloških virov. Najstarejši je bil verjetno Ikun-Šamaš.[7] Tretji je bil Iku-Šamagan, znan iz napisa na kipu. Napisi vseh treh kraljev so pisani narečju akadskega jezika, medtem ko so njihovi sumerski sodobniki pisali v sumerščini.[7]

Domeva se, da je bil Iški-Mari zadnji kralj Marija, preden ga je okoli leta 2330 pr. n. št. osvojil in uničil Sargon I. Akadski.[8]

NapisiUredi

Iški-Mari je znan s kipa z napisom,[7] ki ga hrani Narodni muzej Alepa.[1][9][10] Napis na hrbtni strani kipa se glasi:

 
𒅖𒄄𒈠𒌷 / 𒈗𒈠𒌷 / 𒑐𒋼𒋛𒃲 / 𒀭𒂗𒆤 / 𒊨𒋤 / 𒀀𒈾 / 𒀭𒈹𒀴 / 𒊕𒄸𒁺

ish11-gi4-ma-ri2 / lugal ma-ri2 / ensi2 gal / Den-lil2 / dul3-su3 / a-na / Dinanna-nita / sa12-rig9

"Iški-Mari, kralj Marija, veliki ensi boga Enlila, je ta kip posvetil Inani"

— Iški-Marijev napis.[11][1][12]

Napis je bil ključ za prepoznavanje Tel Haririja kot starodavnega Marija.[13]

Znanih je tudi več odtisov valjastih pečatnikov z zapletenimi vzorci in napisom "Iški-Mari, kralj Marija".[14]

OdkritjeUredi

 
Izkopavanje Iški-Marijevega kipa

Iški-Marijev kip je 23. januarja 1934 odkrila skupina francoskih arheologov pod vodstvom Andréja Parrota v Ištarinem templju v Mariju.[15][16]

Iški-Mari je upodobljen z dolgo brado in razdeljenimi spletenimi lasmi. Kralj nosi lasnico, podobno sumerskim kraljevskim lasnicam, na primer na pokrivalih vladarjev Meskalamduga (vladal okoli 2600 pr. n. št.) in Eanatuma (vladal okoli 2500 –2400 pr. n. št.) [1][17] Oblečen je v plašč z resami, ki pokriva samo eno ramo, kakršni so vidni tudi na upodobitvah drugih vladarjev Akadskega kraljestva.[15]

Narodni muzej AlepaUredi

SkliciUredi

  1. 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 1,5 1,6 1,7 Art of the First Cities: The Third Millennium B.C. from the Mediterranean to the Indus. Metropolitan Museum of Art. 2003. str. 148. ISBN 978-1-58839-043-1.
  2. "Voués à Ishtar". Institut du monde arabe (francoščina). 19 July 2016.
  3. Complete views of the statue upon discovery: Parrot, André (1935). Les fouilles de Mari (Première campagne). str. Plate VII.
  4. "Voués à Ishtar. Syrie, janvier 1934: André Parrot découvre Mari (2014 exhibit)" (PDF). Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 2021-01-08. Pridobljeno dne 2021-01-04.
  5. Beyer, Dominique (18. december 2018). "Les sceaux de Mari au IIIe millénaire: Observations sur la documentation ancienne et les données nouvelles des villes I et II". Akh Purattim 1 (francosko). MOM Éditions. str. 231–260.
  6. 𒇴𒄄𒈠𒌷
  7. 7,0 7,1 7,2 Spycket, Agnès (1981). Handbuch der Orientalistik (francosko). BRILL. str. 86. ISBN 978-90-04-06248-1.
  8. Eppihimer, Melissa (2019). Exemplars of Kingship: Art, Tradition, and the Legacy of the Akkadians. Oxford University Press. str. 147. ISBN 978-0-19-090302-2.
  9. Spycket, Agnès (1981). Handbuch der Orientalistik (francoščina). BRILL. str. 88. ISBN 978-90-04-06248-1.
  10. Alfred Haldar (1971). Who Were the Amorites. str. 16.
  11. "CDLI-Archival View". cdli.ucla.edu.
  12. Podrobnosti: "Images of Ishqi-Mari".
  13. Leick, Gwendolyn (2002). Who's Who in the Ancient Near East. Routledge. str. 168. ISBN 978-1-134-78796-8.
  14. Seal impression 1, Seal impression 2 v Beyer, Dominique (18 December 2018). "Les sceaux de Mari au IIIe millénaire: Observations sur la documentation ancienne et les données nouvelles des villes I et II". Akh Purattim 1 (francosko). MOM Éditions. str. 231–260.
  15. 15,0 15,1 Leick 2002, str. 81
  16. Parrot, André (1935). "Les fouilles de Mari. Première campagne (hiver 1933-34). Rapport préliminaire". Syria. 16 (1): 1–28. doi: 10.3406/syria.1935.8338. ISSN 0039-7946. JSTOR 4389879.
  17. McKeon, John F.X. (1970). "An Akkadian Victory Stele". Boston Museum Bulletin. 68 (354): 237. ISSN 0006-7997. JSTOR 4171539.
Iški-Mari
Vladarski nazivi
Predhodnik: 
Hidar
Kralj Marija
okoli 2350-2330 pr. n. št.
Naslednik: 
Akadsko kraljestvo