Ur-Nanše
Ur-Nanše (sumersko 𒌨𒀭𒀏, UR-NANŠE), tudi Ur-Nina, je bil prvi kralj Prve lagaške dinastije, ki je vladal v sumerskem zgodnjem dinastičnem obdobju III okoli leta 2500 pr. n. št.
Ur-Nanše 𒌨𒀭𒀏 | |
---|---|
Kralj Lagaša | |
Vladanje | okoli 2550 – 2500 pr. n. št. |
Predhodnik | Lugal-ša-engur |
Naslednik | Akurgal |
Rojstvo | 25. stoletje pr. n. št. |
Smrt | 25. stoletje pr. n. št. |
Vladarska rodbina | Prva lagaška dinastija |
Oče | Gunidu |
Na prestol je prišel za Lugal-ša-engurjem, ki je bil ensi ali veliki svečenik Lagaša, znan samo iz napisa na glavi kija kralja Mesilima.[4]
Iz napisov je razvidno, da je Lagašu izvedel več pomembnih gradenj, vključno s kanali in templji,[5] in ga branil pred konkurenčno državo Uma.[6] Ur-Nanše verjetno ni bil iz Lagaša, ker je bil sin Guniduja (𒄖𒉌𒁺), omenjenega brez spremljejočega kraljevskega naslova.[6][7] Bil je oče svojega naslednika Akurgala in Eanatumov stari oče. Slednji je z zmago nad Umo, prikazani na Steli jastrebov, razširil kraljestvo in nadaljeval gradnje, ki jih je začel Ur-Nanše.[8]
Templji
urediNa Ur-Nanševem Preluknjanem reliefu se med njemu pripisanimi templji omenjeni tudi Ningirsujev tempelj v Girsuju, Nanšin tempelj v Nini in Apsubanda.[5] Iz posvetilnih napisov, ki so se ohranili po obnovi templja, je razvidno, da je zgradil tudi Inanin Ibgal.[8] Slednji stoji na zahodnem robu sedanje Al-hibe (starodavni Lagaš). Glavni tempelj obdaja ovalen zid iz blatne opeke. Lega templja je nenavadna, ker so se v Sumeriji templji običajno gradili v središčih mest.[8]
Napisi
urediUr-Nanše je zapustil veliko napisov in plošč s prikazi njega samega, njegove družine in dvora.[6]
Preluknjani relief
urediPreluknjani relief kralja Ur-Nanšeja je na ogled v Luovreu. Kralj je prikazan kot graditelj templjev in kanalov in s tem ohranjevalec reda, za katerega so menili, da jim ga poklanja bog.[5] Relief je vklesan v apnenčasto ploščo, ki je bila prvotno verjetno vzidana v obzidje kot votivna dekoracija. Napis na njej se glasi:
𒌨𒀭𒀏 / 𒈗 / 𒉢𒁓𒆷 / 𒌉𒄖𒉌𒁺 / 𒌉𒄥𒊬 / 𒂍𒀭𒊩𒌆𒄈𒋢 𒈬𒆕 / 𒍪𒀊𒌉𒁕 𒈬𒆕 / 𒂍𒀭𒀏 𒈬𒆕
Ur-Nanše / lugal / Lagaš / dumu Gunidu / dumu Gurmu/ e2 Ningirsu mu-du3 / abzu-banda3da mu-du3 / e2 Dnanshe mu-du3
“Ur-Nanše, kralj Lagaša, sin Guniduja, sina Gurmuja, je zgradil tempelj Ningirsuju, zgradil Apsubando, zgradil tempelj Nanši”
Na reliefu sta upodobljena dva prizora, ki prikazujeta Ur-Nanšeja v dveh vlogah. Na zgornjem prizoru je oblečen v volneno krilo (kaunakes) in na glavi nosi košaro opeke. Obdaja ga lagaška elita, žena in sedem sinov.[12] Na njihovih oblačilih so zapisana njihova imena. Na spodnjem prizoru je upodobljen na banketu, na katerem se proslavlja otvoritev templja. Oblečen je podobno kot na zgornjem prizoru in obdan z dvorjani. Na obeh prizorih je upodobljen v hierarhičnih razmerjih, se pravi mnogo večji od svojih podanikov.[5]
Del napisa pred sedečim kraljem se bere: "Ladje iz (oddaljene) dežele Dilmun vozijo les (zanj)".[12] V napisu je najstarejša znana omemba dežele Dilmun in uvoza lesa v Mezopotamijo. [6]
Tečaj vrat
urediZnan je tudi popisan tečaj Ur-Nanšejevih vrat, ki je zdaj v Muzeju Louvre. Napis na njem so prevedki kot:
- "Ur-Nanše, kralj Lagaša, sin Guniduja, sina Gurmuja, je zgradil Gutamdugovo hišo, harem, Ninmarino hišo. Ladje iz Dilmuna so mu pripeljale les kot davek daljnih dežel. Zgradil je Ibgal, Kinir in hišo žezla (?)."
Ur-Nanšejeva plaketa
urediUr-Nanšejeva plaketa je plošča iz apnenca, na kateri so upodobljeni kralj in njegov dvor, ki se togo stoječ s široko odprtimi očmi klanjajo boginji Nanše; oblečeni so v nabrana krila (kaunake); njihove roke so prekrižane na prsih; kraljeva podoba je mnogo večja od drugih; na dvorjanih so napisi, po katerih jih je mogoče prepoznati.[16] Napis se glasi:
𒌨𒀭𒀏 / 𒈗 / 𒉢𒁓𒆷 / 𒌉𒄖𒉌𒁺 / 𒂍𒀭𒊩𒌆𒄈𒋢 / 𒈬𒆕
Ur-Nanše / lugal / Lagash / dumu Gunidu / E-Ningirsu / mudu
"Ur-Nanše, kralj Lagaša, sin Guniduja, je zgradil Ningirsujev tempelj"
Drugi napisi
urediObstajajo tudi številni drugi napisi, ki jih je napisal on sam ali je v njih samo omenjen. Na nekaterih so seznami lagaških vladarjev in Hvalnica kralju Ur-Nanšeju.[6]
Odlomek hvalnice Kralj Lagaša:
- "Ur-Nanše, sin… ki je zgradil E-Sisaro, njen tempelj sreče, in Nigin, njeno ljubljeno mesto, zgrajeno za 1080 let. Ane-tum, Ur-Nanšejev sin."[17]
Odlomek Ur-Nanšejeve hvalnice:
- "V prisotnosti gospe je popolnost. Lagaš uživa obilje v prisotnosti Nanše. Izbrala je šennu v svojem svetem srcu in posedla na prestol Ur-Nanšeja, ljubljenega gospoda Lagaša. Pastirju je dala vzvišeno žezlo."[18]
-
Fragment stele z napisom, ki se bere z desne in se glasi: "Ur-Nanše / kralj / Lagaša / sin Guniduja / (bogu) Ningirsuju..." (Louvre)
-
Napis, napisan v Ur-Ningirsujevem imenu, je hvalnica trstičju in Enkiju, napisana pred ustanovitvijo Ningirsujevega svetišča v Girsuju.[23][24]
-
Boginja Šul-Utul, ustanovitveni klin z napisom: "Ur-Nanše, kralj Lagaša, sin Guniduja, je zgradil svetišče v Girsuju", Lagaš, sredina 3. tisočletja pr. n. št.; Harvard Semitic Museum, Cambridge, MA
-
Tempeljski ustanovitveni kipec z Ur-Nanšejevim imenom; napis se glasi: "Ur-Nanše, kralj Lagaša, je zgradil svetišče v Girsuju"; Britanski muzej, 96565.[27][28]
-
Ur-Nanšejeva stela z boginjo Nisabo, zavetnico Lagaša; Lagaš, 26. stoletje pr. n. št,., Muzej Iraka
Sklici
uredi- ↑ Lourve Arhivirano 2017-12-01 na Wayback Machine. Pouysségur, Patrick, ur. "Perforated Relief of King Ur-Nanshe." Louvre Museum. Louvre Museum. Web. 13. maarec 2013..
- ↑ Transliteration: »CDLI-Found Texts«. cdli.ucla.edu.
- ↑ Similar text: »CDLI-Found Texts«. cdli.ucla.edu.
- ↑ 4,0 4,1 "CDLI-Found Texts". cdli.ucla.edu.
- ↑ 5,0 5,1 5,2 5,3 Pouysségur, Patrick, ur. "Perforated Relief of King Ur-Nanshe". Lourve Museum. Louvre Museum. Web. 13. marec 2013.
- ↑ 6,0 6,1 6,2 6,3 6,4 CDLI Wiki. University of Oxford, 14. januar 2010. Web. 13. marec 2013.
- ↑ Van De Mieroop, Marc (2004). A History of the Ancient Near East: Ca. 3000-323 BC. Wiley. str. 50–51.ISBN 9780631225522.
- ↑ 8,0 8,1 8,2 Hansen, Donald. "Royal Building Activity at Sumerian Lagash in the Early Dynastic Period." Biblical Archaeologist. 55 (4, 1992): 206-211.
- ↑ Finegan, Jack (2019). Archaeological History Of The Ancient Middle East (v angleščini). Routledge. str. 44. ISBN 978-0-429-72638-5.
- ↑ 10,0 10,1 10,2 Thomas, Ariane; Potts, Timothy (2020). Mesopotamia: Civilization Begins (v angleščini). Getty Publications. str. 164. ISBN 978-1-60606-649-2.
- ↑ 11,0 11,1 »CDLI-Found Texts«. cdli.ucla.edu.
- ↑ 12,0 12,1 Finegan, Jack (2019). Archaeological History Of The Ancient Middle East. Routledge. str. 44. ISBN 978-0-429-72638-5.
- ↑ "RIME 1.09.01.05, ex. 01". Cuneiform Digital Library Initiative. Pridobljeno 27. januarja 2021.
- ↑ Kramer, Samuel Noah (2010). The Sumerians: Their History, Culture, and Character (v angleščini). University of Chicago Press. str. 308, Door socket. ISBN 978-0-226-45232-6.
- ↑ 15,0 15,1 Art of the First Cities: The Third Millennium B.C. from the Mediterranean to the Indus (v angleščini). Metropolitan Museum of Art. 2003. str. 71. ISBN 978-1-58839-043-1.
- ↑ Cole, Karl. "Plaque of Ur Nanshe." SchoolArts. 100.1 (2000): 33. Print.
- ↑ E, J. translation : t.2.1.2." rulers of Lagaš (2003): n.pag. Electronic Text Corpus of Sumerian Literature. Web. 13. marec 2013.
- ↑ C, G. Translation: t.4.14.1." hymn to Nanše (Nanše A) (2003): n.pag. Electronic Text Corpus of Sumerian Literature. Web. 13. mares 2013.
- ↑ 19,0 19,1 Kramer, Samuel Noah (2010). The Sumerians: Their History, Culture, and Character (v angleščini). University of Chicago Press. str. 308. ISBN 978-0-226-45232-6.
- ↑ 20,0 20,1 de Sarzec, E. (1892). »Deux Tablettes Archaïques de Tello«. Revue d'Assyriologie et d'archéologie orientale. 2 (4): 146–149. ISSN 0373-6032. JSTOR 23284262.
- ↑ 21,0 21,1 Full transliteration: »CDLI-Found Texts«. cdli.ucla.edu.
- ↑ Kramer, Noah (1964). »The Indus civilization and Dilmun« (PDF). Expeditions WWW.penn.museum: 49. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 23. marca 2021. Pridobljeno 7. februarja 2021.
- ↑ »Louvre Museum Official Website«. cartelen.louvre.fr.
- ↑ Full transcription: »CDLI-Archival View«. cdli.ucla.edu.
- ↑ Sallaberger, Walther; Schrakamp, Ingo (2015). History & Philology (PDF). Walther Sallaberger & Ingo Schrakamp (eds), Brepols. str. 74–76. ISBN 978-2-503-53494-7.
- ↑ Découvertes en Chaldée... / publiées par L. Heuzey . 1ère-4ème livraisons / Ernest de Sarzec - Choquin de Sarzec, Ernest (1832-1901). str. Plate XL. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 7. marca 2021. Pridobljeno 7. februarja 2021.
- ↑ »plaque / figurine«. British Museum.
- ↑ »CDLI-Archival View«. cdli.ucla.edu.
Vladarski nazivi | ||
---|---|---|
Predhodnik: Lugalšaengur |
Kralj Lagaša okoli 25. stoletja pr. n. št. |
Naslednik: Akurgal |
Normativna kontrola: Narodne knjižnice |
|
---|