Iku-Šamagan
Iku-Šamagan (klinopisno 𒄿𒆪𒀭𒊭𒈠𒃶, i-ku-Dša-ma-gan)[3][4] je bil kralj Drugega marijskega kraljestva, ki je vladal okoli leta 2500 pr. n. št. Je eden od treh marijskih kraljev, znanih iz arheologije. Najstarejši je bil verjetno Ikun-Šamaš.[5] Tretji je bil Iški-Mari, znan tudi iz napisa na kipu.[6][7][8]
Iku-Šamagan 𒄿𒆪𒀭𒊭𒈠𒃶 | |
---|---|
Kralj Marija | |
Vladanje | okoli 2500 pr. n. št. (srednja kronologija) |
Predhodnik | Ikun-Šamaš |
Naslednik | Iški-Mari |
Kralj Marija | |
Rojstvo |
Marijski kralji so svoje napise pisali v akadskem jeziku, medtem ko so jih njihovi sodobniki pisali v sumerskem.[5]
Vaza
urediRazen na kipu je Iku-Šamagan omenjen tudi v napisu na vazi, pisanem v zgodnjem semitskem narečju:[9][10]
Kip
urediIku-Šamagan je znan z votivnega kipa z napisom, ki ga je leta 1952 odkril André Parrot.[5][12][13] Napis na kipu se glasi:[14]
𒄿𒆪𒀭𒊭𒈠𒃶 / 𒈗𒈠𒌷𒆠 / 𒀋 / 𒊕𒂅 / 𒊨𒋤 / 𒀭𒈹𒍝𒍝 / 𒊕𒄸𒁺
i-ku-Dsha-ma-gan / lugal ma-ri2ki / abba2 / sa12du5 / dul3su3 / DMUSZ3xZA.ZA / sa12rig9
"[Nadzornik] Iku-Šamagana, kralja Marija, posvečam ta kip Ninni-zazi"
-
Asma al-Assad in Marisa Leticia ogledujeta Iku-Šamaganov kip v Narodnem muzeju Damaska
-
Iku-Šamaganov kip (detajl)
Iku-Šamagan
| ||
Vladarski nazivi | ||
---|---|---|
Predhodnik: Ikun-Šamaš |
Kralj Marija 2500 pr. n. št. |
Naslednik: (...) Iški-Mari |
Viri
uredi- ↑ 1,0 1,1 Spycket, Agnès (1981). Handbuch der Orientalistik (v francoščini). BRILL. str. 87–89. ISBN 978-90-04-06248-1.
- ↑ 2,0 2,1 Parrot, André (1953). »Les fouilles de Mari Huitième campagne (automne 1952)«. Syria. 30 (3/4): 196–221. doi:10.3406/syria.1953.4901. ISSN 0039-7946. JSTOR 4196708.
- ↑ "CDLI-Archival View". cdli.ucla.edu.
- ↑ 4,0 4,1 Lambert, Maurice (1970). "Les inscriptions des temples d'Ishtarat et de Ninni-zaza". Revue d'Assyriologie et d'archéologie orientale. 64 (2): 168–171. ISSN 0373-6032. JSTOR 23283417.
- ↑ 5,0 5,1 5,2 Spycket, Agnès (1981). Handbuch der Orientalistik (francosko). BRILL. str. 86. ISBN 978-90-04-06248-1.
- ↑ Art of the First Cities: The Third Millennium B.C. from the Mediterranean to the Indus. Metropolitan Museum of Art. 2003. str. 148. ISBN 978-1-58839-043-1.
- ↑ Spycket, Agnès (1981). Handbuch der Orientalistik (francosko). BRILL. str. 88. ISBN 978-90-04-06248-1.
- ↑ Alfred Haldar (1971). Who Were the Amorites. str. 16.
- ↑ Margueron, Jean-Claude (2018). Akh Purattim 2 (francosko). MOM Éditions. str. 86. ISBN 978-2-35668-183-6.
- ↑ 10,0 10,1 Art of the First Cities: The Third Millennium B.C. from the Mediterranean to the Indus. Metropolitan Museum of Art. 2003. str. 155–156. ISBN 978-1-58839-043-1.
- ↑ "CDLI-Archival View". cdli.ucla.edu.
- ↑ Parrot, André (1953). "Les fouilles de Mari. Huitième campagne (automne 1952)". Syria. Archéologie, Art et Histoire. 30 (3): 196–221. doi:10.3406/syria.1953.4901.
- ↑ Parrot, André (1953). "Les fouilles de Mari Huitième campagne (automne 1952)". Syria. 30 (3/4): Plates XXI-XXII. doi:10.3406/syria.1953.4901. ISSN 0039-7946. JSTOR 4196708.
- ↑ "Louvre Recherche Scientifique" (PDF). 2011: 180–181.
- ↑ »CDLI-Archival View«. cdli.ucla.edu.