Wikipedija

Herojsko mesto Ukrajine

častni naslov za mesta v Ukrajini

Herojsko mesto Ukrajine (ukrajinsko Місто-герой України) je ukrajinski častni naziv, podeljen za izjemno junaštvo med rusko invazijo na Ukrajino leta 2022.[1] Marca 2022 ga je prejelo deset mest; poleg štirih, ki jih je za herojsko mesto imenovala že Sovjetska zveza. To simbolno odlikovanje za mesto ustreza individualnemu odlikovanju heroja Ukrajine.

Herojska mesta Ukrajine. Kurziva nakazuje dodelitev naslova s strani Sovjetske zveze.

Zgodovina uredi

Sovjetska zveza uredi

V času Sovjetske zveze je dvanajst mest prejelo čast naziva herojskega mesta, naziv je bil podeljen mestom, katerih prebivalci so v veliki domovinski vojni pokazali izjemno odločnost in pogum. Častni naziv je povezan z nagrado Heroja Sovjetske zveze, najvišjim priznanjem Sovjetske zveze. Več mest s tovrstnim nazivom se nahaja v nekdanji Ukrajinski sovjetski socialistični republiki, to so Odesa, Sevastopol, Kijev in Kerč. Status teh mest je podedovala država naslednica Ukrajina. Medtem ko vsa štiri mesta ležijo znotraj mednarodno priznanih meja Ukrajine, sta mesti Sevastopol in Kerč de facto ozemlji Republike Krim in zveznega mesta Sevastopol, ki ju po ruski priključitvi Krima leta 2014 nadzira Ruska federacija.

Uporaba izraza herojsko mesto je datirana v leto 1942 v članke časopisa Pravda. Prva uradna uporaba naziva sega na 1. maj 1945, ko je Josif Stalin izdal ukaz vrhovnega poveljnika št. 20, ki je ukazal streljanje častnih salv v herojskih mestih v Leningradu (danes Sankt Peterburg), Stalingradu (danes Volgograd), Sevastopolu in Odesi.[2] 22. junija 1961 (ob 20. obletnici začetka velike domovinske vojne) je bil izraz "herojsko mesto" uporabljen za Kijev v ukazu, ki je Kijevu podelil Red Lenina in uvedel medaljo "Za obrambo Kijeva".

Nagrada herojskega mesta Sovjetske zveze je bila uradno uvedena 8. maja 1965 z ukazom predsedstva Vrhovnega sovjeta ZSSR ob 20. obletnici zmage v veliki domovinski vojni. Leta 1988 je bilo podeljevanje nagrade uradno prekinjeno.

Ukrajina uredi

Sodobni naziv herojskega mesta Ukrajine je bil uveden 6. marca 2022 po ruski invaziji na Ukrajino leta 2022 s predsedniškim odlokom št. 111/2022 Volodimirja Zelenskega.[1] Nagrada je povezana s sodobnim ukrajinskim nazivom Heroja Ukrajine. V javni oddaji je Zelenski izjavil:

Odločil sem se označiti naša herojska mesta z naslovom, ki je včasih že obstajal. Ko je bila premagana drugačna invazija. Ampak podobna invazija. Vendar nič manj kruta invazija.

— Volodimir Zelenski

Poleg obnovitve statusa Kijeva, Odese, Sevastopola in Kerča je odlok št. 111 podelil naziv tudi Černigovu, Gostomelu, Harkovu, Hersonu, Mariupolu in Volnovahi.[3][4]

25. marca 2022 je Zelenski z odlokom št. 164/2022 naziv herojskega mesta podelil še 4 mestom, in sicer: Buči, Irpinu, Ohtirki in Mikolajivu.[5]

Seznam herojskih mest uredi

Ta razdelek potrebuje razširitev z: dopolnitev seznama z mesti z nazivom iz Sovjetske zveze. Pomagajte Wikipediji in ga razširite. (mesec ni naveden )

 

Černigov uredi

  - Bitka za Černigov

Ruske sile so 24. februarja 2022 začele obleganje Černigova. Po podatkih britanskega obrambnega ministrstva ruskim silam ni uspelo zavzeti mesta in so se namesto tega na poti do Kijeva odločile mesto obiti po alternativni poti.[6][7] Ukrajinski uradniki so sporočili, da so se ruske sile usmerile proti bližnjima mestoma Sedniv in Semenivka. Ukrajinske vojaške sile naj bi zajele precejšnje število ruske opreme in dokumentov. Obleganje je bilo prekinjeno 31. marca.

Gostomel uredi

  - Bitka za letališče Antonov in Bitka pri Gostomelu

Bitka za letališče Antonov se je začela 24. februarja 2022 med rusko invazijo na Ukrajino leta 2022. Medtem ko so ukrajinske sile odbile začetne napade ruskih zračnodesantnih enot, je letališče na koncu padlo 25. februarja po drugem valu ruskih sil. 29. marca so se ruske sile umaknile z letališča med umikanjem iz Kijevske oblasti.[8]

Antonov An-225 Mrija, največje letalo na svetu, je bilo v času uvodnih spopadov na letališču. Pilot Antonova je sprva potrdil, da je ta navkljub spopadom nedotaknjen.[9] 27. februarja pa so ukrajinski uradniki poročali, da je bila Mrija uničen v ruskem napadu.[10] 4. marca je ruski državni televizijski kanal Channel One Russia predvajal posnetke, ki so kazali uničeno Mrijo.[11] Do 2. aprila se je ruska vojska umaknila in Gostomel so ponovno zavzele ukrajinske čete.[12]

Harkov uredi

  - Bitka za Harkov

Bitka za Harkov se je začela 24. februarja kot del ruske vzhodne ukrajinske ofenzive. Harkov, ki se nahaja le 32 kilometrov južno od rusko-ukrajinske meje in je pretežno rusko govoreče mesto, je drugo največje mesto v Ukrajini in je od začetka veljalo za glavno tarčo ruske ofenzive.[13] Trd ukrajinski odpor je rusko napredovanje zaustavil, bitka pa se je končala 14. maja z umikom vseh ruskih sil iz mesta proti ruski meji. Svetovalec ukrajinskega predsednika je bitko opisal kot "Stalingrad 21. stoletja."

Herson uredi

  - Bitka za Herson

Bitka za Herson se je začela 24. februarja 2022 z napadom ruskih kopenskih enot in zračnih sil, ki so napad izvedle s polotoka Krim, prečkale reko Dneper in 2. marca 2022 zavzele samo mesto. Herson je bilo prvo večje ukrajinsko mesto, ki so ga ruske sile zavzele v ruski invaziji na Ukrajino leta 2022.

Mariupol uredi

  - Obleganje Mariupola

Obleganje Mariupola je bil vojaški spopad v Ukrajini med rusko invazijo na Ukrajino leta 2022, ko so se ruske sile in sile separatistične Ljudske republike Doneck spopadle z ukrajinskimi silami v Mariupolu. Bitka, ki je bila del ruske vzhodno ukrajinske ofenzive, se je začela 24. februarja 2022 in končala 20. maja 2022, ko je Rusija objavila informacije o predaji ukrajinskih sil,[14] potem ko jim je bila ukazana prekinitev boja.[15]

Volnovaha uredi

  - Bitka za Volnovaho

Bitko pri Volnovahi so 25. februarja 2022 začele sile Rusije in DPR sile kot del vzhodno ukrajinske ofenzive med invazijo na Ukrajino leta 2022. Sile DPR so 12. marca mesto zavzele. Guverner Donecke oblasti Pavlo Kirilenko je izjavil, da je bilo mesto v veliki meri uničeno.[16][17] Associated Press je zavzetje s strani sil DPR in mero uničenosti neodvisno preveril.[18]

Irpin uredi

  - Bitka za Irpin

Bitka za Irpin se je začela 27. februarja 2022 z vdorom ruskih kopenskih sil v mesto. Do 14. marca so zavzeli polovico mesta. Mesto so 28. marca po enomesečni bitki ponovno zavzele ukrajinske kopenske sile.

Buča uredi

  - Bitka za Bučo

Bitka za Bučo se je začela 27. februarja 2022 z vstopom enot ruskih kopenskih sil v mesto. Mesto so 31. marca ponovno zavzele ukrajinske sile po enomesečni bitki. Po osvoboditvi so dokazi o množičnih grobovih v mestu kmalu razkrili dejstvo, da je med bitko prišlo do vojnih zločinov ruskih kopenskih sil proti prebivalstvu mesta in osebju oboroženih sil, ti so postali znani kot pokol v Buči. Razkritja umorov prebivalcev mesta med rusko okupacijo mesta s strani ruskih vojakov, preden so ga osvobodile oborožene sile Ukrajine, so pretresla mednarodno skupnost.

Ohtirka uredi

  - Bitka za Ohtirko

Bitka za Ohtirko se je začela 24. februarja 2022, ko so ruske kopenske enote poskušale vstopiti v mesto. Od takrat je bilo mesto oblegano in je bilo deležno številnih topniških napadov.

Mikolajov uredi

  - Bitka za Mikolajiv

Bitka za Mikolajiv se je začela 26. februarja 2022, ko so ruske kopenske enote poskusile vstopiti v mesto. Od takrat je bilo mesto deležno številnih ruskih topniških napadov.

Sklici uredi

  1. ↑ 1,0 1,1 Zelenski, Volodimir (6. marec 2022). »УКАЗ ПРЕЗИДЕНТА УКРАЇНИ №111/2022« [Decree of the President of Ukraine No 111 / 2022]. Офіційне інтернет-представництво Президента України (v ukrajinščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 7. marca 2022. Pridobljeno 9. marca 2022.
  2. ↑ Sudakov, Dmitry (8. maj 2015). »Hero Cities still victorious and heroic, despite squabble«. PravdaReport (v angleščini). Pridobljeno 13. marca 2022.
  3. ↑ »Zelensky gives the honorary title 'Hero City' to Kharkiv, Chernihiv, Mariupol, Kherson, Hostomel, and Volnovakha«. The Kyiv Independent news desk. 6. marec 2022.
  4. ↑ »Zelensky awards Hero City title to Kharkiv, Chernihiv, Mariupol, Kherson, Hostomel and Volnovakha«. Interfax-Ukraine. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 7. marca 2022.
  5. ↑ »УКАЗ ПРЕЗИДЕНТА УКРАЇНИ №164/2022«. Офіційне інтернет-представництво Президента України (v ukrajinščini). Pridobljeno 30. marca 2022.
  6. ↑ Channon, Max (25. februar 2022). »Ukraine 'halts Russian advance' on city, reports UK MoD«. WalesOnline (v angleščini). Pridobljeno 13. marca 2022.
  7. ↑ »Ukraine crisis: Russia has failed to take any of its major objectives, lost 450 personnel and made 'limited progress', Ministry of Defence says«. Sky News (v angleščini). Pridobljeno 13. marca 2022.
  8. ↑ Qena, Nebi; Karmanau, Yuras. »Moscow says it will curb assault on Kyiv, Chernihiv; Russian troops seen withdrawing«. www.timesofisrael.com (v ameriški angleščini). Arhivirano iz spletišča dne 1. aprila 2022. Pridobljeno 1. aprila 2022.
  9. ↑ »Antonov An-225 reported safe«. www.key.aero (v angleščini). Pridobljeno 13. marca 2022.
  10. ↑ Tabahriti, Sam. »World's largest cargo aircraft was destroyed during a Russian attack on an airfield, Ukrainian minister says«. Business Insider (v ameriški angleščini). Pridobljeno 13. marca 2022.
  11. ↑ Jankowicz, Kieran Corcoran, Mia. »Video shows charred wreck of world's biggest airplane, the Antonov AN-225, after it was destroyed in Russian invasion of Ukraine«. Business Insider (v ameriški angleščini). Pridobljeno 13. marca 2022.
  12. ↑ »Ukrainian troops have retaken full control of Kyiv region, says deputy defence minister«. Reuters (v angleščini). Reuters. 2. april 2022. Pridobljeno 3. aprila 2022.
  13. ↑ Higgins, Andrew (24. februar 2022). »Kharkiv, Ukraine's second-largest city, is a major target of Russia. Here's why«. The New York Times (v ameriški angleščini). ISSN 0362-4331. Pridobljeno 13. marca 2022.
  14. ↑ »Russia says remaining 531 Azovstal defenders surrender, steelworks siege over«. 20. maj 2022.
  15. ↑ Ukraine war: Last Ukrainian troops in Mariupol told to stop defence of city
  16. ↑ »Eastern Ukrainian town of Volnovakha destroyed after Russia invasion, local governor says«. Reuters (v angleščini). 12. marec 2022. Pridobljeno 13. marca 2022.
  17. ↑ Kyiv, Richard Spencer. »Putin wipes out entire Ukrainian city of Volnovakha«. The Times (v angleščini). ISSN 0140-0460. Pridobljeno 13. marca 2022.
  18. ↑ »Heavy fighting leaves much of Volnovakha in ruins«. euronews (v angleščini). 12. marec 2022. Pridobljeno 13. marca 2022.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Herojsko_mesto_Ukrajine&oldid=6205297«