Heroin
Članek zaradi preverljivosti potrebuje dodatne sklice. |
Ta članek potrebuje čiščenje. Pri urejanju upoštevaj pravila slogovnega priročnika. |
Heroin je eden prvih derivatov morfina, ki so ga dobili tako, da so morfin obdelovali z anhidridom ocetne kisline in dobili diacetil morfin. Njegova molekulska formula je C21H23NO5. Leta 1898 so ga začeli uporabljati kot zdravilo proti kašlju in ga imenovali heroin. Resnično je bil dobro sredstvo za lajšanje kašlja in imel je manj stranskih učinkov kot morfij. V dvajsetih letih dvajsetega stoletja pa je prišel na slab glas - zavoljo razširjenosti v mestnih področjih ZDA. Zadnjih nekaj desetletij je heroin znan kot prepovedana droga, ki je močno povezan s kriminalom in prostitucijo.
Klinični podatki | |
---|---|
Sinonimi | diamorfin, diacetilmorfin, acetomorfin, (dvojno) acetilirani morfin, morfin diacetat |
AHFS/Drugs.com | entry |
Nosečnostna kategorija |
|
Zasvojljivost | visoka |
Način uporabe | inhalacija, transmukozno, intravensko, peroralno, rektalno, intramuskularno |
Oznaka ATC | |
Pravni status | |
Pravni status | |
Farmakokinetični podatki | |
Biološka razpoložljivost | <35 % (peroralno), 44–61 % (inhaliran)[2] |
Vezava na beljakovine | 0 % (presnovek morfin 35 %) |
Presnova | hepatalno |
Razpolovni čas | <10 minut[3] |
Izločanje | 90 % renalno kot glukuronidi, preostalo biliarno |
Identifikatorji | |
| |
Številka CAS | |
PubChem CID | |
DrugBank | |
ChemSpider | |
UNII |
|
ChEBI | |
ChEMBL | |
CompTox Dashboard (EPA) | |
ECHA InfoCard | 100.008.380 |
Kemični in fizikalni podatki | |
Formula | C21H23NO5 |
Mol. masa | 369,41 g/mol |
3D model (JSmol) | |
| |
|
Nekoč se je heroin prišteval med trde droge. Z napredkom medicine so se takšne klasifikacije porušile in postale nepotrebne, zato je heroin danes smatran kot ena izmed drog, ki ni nič bolj nevarna od alkohola, benzodiazepinov, kokaina, amfetamina...
Učinki heroina
uredi- zoženje zenic
- zaprtost
- znižanje krvnega tlaka
- zadržanost požiralnega refleksa
- pridušeno dihanje
- doživljanje blaženosti
- občutek toplote po telesu
- sprostitev
- popustitev bolečin
- okrepitev občutka varnosti in moči
- občutek neodvisnosti
- nezanimanje zasvojenca za okolje
- nenehno ukvarjanje z nabavo heroina
- zatiranje kašlja
- oteženo odvajanje urina
- depresija osrednjega živčevja (pri višjih dozah, ki presežejo LD50)
Znaki uživanja heroina
uredi- ozke zenice
- splošna upočasnjenost
- kinkanje in zaspanost
- globok in slaboten glas (najbolj pogost pri intranazalnih uporabnikih)
- zmanjšana občutljivost za bolečino
- razdražljivost (nastopi, ko uporabniku nekdo prekine učinek notranjega miru)
- bledičnost
- rdečica
- srbenje (uporabnik se pogosto praska)
- zaprtost
Nevarnosti
uredi- Njuhanje povzroča poškodbe nosnega pretina.
- Med uživalci drog je v porastu pljučna tuberkuloza.
- Veliko nevarnosti prinaša vbrizganje v veno ali pod kožo saj je lahko vzrok poškodb prej omenjenih tkiv ali pa številnim okužbam.
- Pri uživalcih opiatnih drog pogosto ugotavljamo tudi pljučna obolenja, manjši tek in apatičnost.
- Poleg odvisnosti je glavna nevarnost predoziranje, še posebej po vbrizgavanju opiata v veno. Lahko pride do zastoja dihanja in nezavesti, saj je pri intraveznozni uporabi drog, substanco težko dozirati.
Sklici
uredi- ↑ Bashore RA; Ketchum JS; Staisch KJ; Barrett CT; Zimmermann EG (Junij 1981). »Heroin and Pregnancy«. West. J. Med. 134 (6): 506–514. PMC 1272838. PMID 7257365.
- ↑ Rook, Elisabeth J.; Van Ree, Jan M.; Van Den Brink, Wim; Hillebrand, Michel J. X.; Huitema, Alwin D. R.; Hendriks, Vincent M.; Beijnen, Jos H. (2006). »Pharmacokinetics and Pharmacodynamics of High Doses of Pharmaceutically Prepared Heroin, by Intravenous or by Inhalation Route in Opioid-Dependent Patients«. Basic & Clinical Pharmacology & Toxicology. Zv. 98. str. 86–96. doi:10.1111/j.1742-7843.2006.pto_233.x.
- ↑ »Chemical Sampling Information: Heroin«. Osha.gov. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29. maja 2010. Pridobljeno 20. oktobra 2010.