Harpalika (luna)
Harpalika (grško Ἁρπαλύκη: Harpálike) je Jupitrov naravni satelit (luna). Spada med nepravilne lune z retrogradnim gibanjem. Je članica Anankine skupine Jupitrovih lun, ki krožijo okoli Jupitra v razdalji od 19,3 do 22,7 Gm in imajo naklon tira okoli 150°.
.png) | |
| Odkritje | |
|---|---|
| Odkritelj | Scott S. Sheppard, David C. Jewitt, Yanga R. Fernández, Eugene A. Magnier |
| Datum odkritja | 23. november 2000 |
| Oznake | |
| Jupiter XXII, S/2003 J 5 | |
| Značilnosti tira | |
| Periapsida | 16,335.300 km |
| Apoapsida | 25,874.700 km |
Srednji polmer orbite | 21,064.000 km |
| Izsrednost | 0,2441 |
| 624,542 dni | |
Povp. tirna hitrost | 2,46 km/s |
| Naklon tira | 147 ° (na ekliptiko) 147° (na Jupitrov ekvator) |
| Obkroža | Jupiter |
| Fizikalne značilnosti | |
Srednji polmer | ~ 2 km |
| Masa | ~ 1,2 ×1014 kg |
Srednja gostota | ~ 2,6 (?) g/cm3 |
| ~ 0 m/s2 | |
| ~ 0 m/s | |
| Albedo | 0,04 |
| 22,2 m | |
Luno Harpaliko je leta 2000 odkrila skupina astronomov, ki jo je vodil Scott S. Sheppard z Univerze Havajev [1][2]. Prvotno so jo označili kot S/2003 J 5. Znana je tudi kot Jupiter XXII. Ime je dobila po Harpaliki iz grške mitologije [3] , ki je bila hčerka Klimenosa.
Luna Harpalika ima premer okoli 4 km [4] in obkroža Jupiter v povprečni razdalji 21,064.000 km. Obkroži ga v 624,542 dneh po krožnici z veliko izsrednostjo, ki ima naklon tira okoli 147° (glede na ekliptiko in na ekvator Jupitra).
Njena gostota je ocenjena na 2,6 g/cm3, kar kaže, da je sestavljena iz kamnin. Verjetno je ostanek razpadlega asteroida[5][6].
Luna izgleda siva (barvni indeks R-V= 0,43. Po drugih lastnostih je podobna asteroidom tipa C [7], ki so izredno temni. Njen navidezni sij je 22,2 m.
Opombe in reference
uredi- ↑ IAUC 7555: Satellites of Jupiter 5. januar 2001 (odkritje)
- ↑ MPEC 2001-A28: S/2000 J 2, S/2000 J 3, S/2000 J 4, S/2000 J 5, S/2000 J 6 5. januar 2001 (odkritje in efemeride))
- ↑ IAUC 7998: Satellites of Jupiter 2002 22. oktober (dodelitev imena)
- ↑ Sheppard, S. S.; Jewitt, D. C.; and Porco, C. C.; Jupiter's Outer Satellites and Trojans, in Jupiter: The Planet, Satellites and Magnetosphere, edited by Fran Bagenal, Timothy E. Dowling, William B. McKinnon, Cambridge Planetary Science, Vol. 1, Cambridge, UK: Cambridge University Press, ISBN 0-521-81808-7, 2004, strani 263-280
- ↑ Sheppard, S. S.; and Jewitt, D. C.; An Abundant Population of Small Irregular Satellites Around Jupiter, Nature, Vol. 423 (maj 2003), strani 261-263
- ↑ Nesvorný, D.; Alvarellos, J. L. A.; Dones, L.; and Levison, H. F.; Orbital and Collisional Evolution of the Irregular Satellites Arhivirano 2020-04-15 na Wayback Machine., The Astronomical Journal, Vol. 126 (2003), strani 398–429
- ↑ Grav, T.; Holman, M. J.; Gladman, B. J.; and Aksnes, K.; Photometric Survey of the Irregular Satellites, Icarus, Vol. 166 (2003), strani 33-45
Zunanje povezave
uredi- David Jewitt pages
- Scott Sheppard pages
- Efemeride IAU-MPC NSES
- Elementi tirnice NASA JPL