Hannes Olof Gösta Alfvén
Hannes Olof Gösta Alfvén, švedski elektroinženir, astrofizik in kozmolog, * 30. maj 1908, Norrköping, Švedska, † 2. april 1995, Djursholm pri Stockholmu, Švedska.
Hannes Olof Gösta Alfvén | |
---|---|
Rojstvo | Hannes Olof Gösta Alfvén 30. maj 1908[1][2][…] Norrköping[d][4] |
Smrt | 2. april 1995[1][5][…] (86 let) Danderyd[d][4] |
Državljanstvo | Švedska[4] |
Poklic | fizik, astronom, astrofizik, univerzitetni učitelj, elektroinženir, pisatelj znanstvene fantastike |
Življenje in delo
urediAlfvén je študiral na Univerzi v Uppsali. Leta 1940 je postal član Kraljevega tehnološkega inštituta v Stockholmu. Leta 1943 je postavil domnevo, temelječo na pridobitvah magnetohidrodinamike, ki jo je sam začel. Že leta 1939 je uvedel pojem 'zamrznjenih' magnetnih polj v plazmi.
Leta 1943 je razvil planetno kozmogonijo, po kateri je Prasonce, ko se je gibalo skozi eno od galaktičih meglic, povzročilo ionizacijo atomov v njenem plinu. Naelektreni atomi so se gibali po spiralah okoli silnic Sončevega magnetnega polja in sestavljali kolobarje plina, ki so se kasneje zgostili v planete. Tako je postavil temelje kozmični elektrodinamiki. Leta 1970 je prejel Nobelovo nagrado za fiziko skupaj z Louisom Eugènom Félixom Néelom.
Po njem se imenuje asteroid 1778 Alfvén.
Sklici
uredi- ↑ 1,0 1,1 data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
- ↑ 2,0 2,1 Encyclopædia Britannica
- ↑ Norrköpings S:t Olai kyrkoarkiv, Födelse- och dopböcker. Huvudserien, SE/VALA/00273/C I/17 (1905-1910), bildid: 80001061_00322
- ↑ 4,0 4,1 4,2 Sveriges dödbok 1830–2020 — 8 — Sveriges Släktforskarförbund, 2021.
- ↑ MacTutor History of Mathematics archive — 1994.