Han (tradicionalno kitajsko 韓, poenostavljeno kitajsko 韩, pinjin Hánguó) je bila starodavna kitajska država v obdobju vojskujočih se držav. Zgodovinarji jo pogosto romanizirajo kot Hann, da bi jo razlikovali od kasnejše dinastije Han (tradicionalno kitajsko 漢, poenostavljeno kitajsko 汉).[1]

Han
 
*Gar
403 pr. n. št.–230 pr. n. št.
StatusDržava → Kraljestvo
Glavno mestoJangdžaj (do 375 pr. n. št.)
Šindženg (po 375 pr. n. št.)
Religija
kitajsko ljudsko verovanje
čaščenje prednikov
VladaMonarhija
Hou → Kralj 
Kancler 
Zgodovinska dobaObdobje vojskujočih se držav
• Delitev Džina
403 pr. n. št.
• Osvojitev s strani države Čin
230 pr. n. št.
Valutalopatast denar
drugi kitajski kovanci
Predhodnice
Naslednice
Džin (država)
Dinastija Čin
Han
"Država Han" v pečatni pisavi (220 pr. n. št.)
Tradicionalno kitajsko韓國
Poenostavljeno kitajsko韩国

Han se je nahajal v osrednji Kitajski južno in vzhodno od Luojanga, glavnega mesta Vzhodnega Džova, v današnjih kitajskih provincah Šanši in Henan. Vladali so mu aristokrati iz družine Dži, ki so se povzpeli na oblast kot ministrska družina v državi Džin in katerih moč je sčasoma zasenčila moč vladajoče hiše Džin. Razpad Džina na države Han, Vej in Džao je hkrati pomenil začetek obdobja vojskujočih se držav.

Država Han je bila majhna. Njeno ozemlje je bilo gorato in gospodarsko nedonosno,[2] a je blokiralo prehod iz države Čin v Severnokitajsko nižino. Han je poskušal reformirati svoje upravljanje, zlasti pod kanclerjem in legalistom Šen Buhaijem, ki je izboljšal državno upravo in okrepil vojaško sposobnost,[3] vendar reforme niso bile zadostne za obrambo in Han je bil prva država, ki jo je leta 230 pr. n. št. osvojil Čin.[4]:45

Invazija Čina na Hanovo poveljstvo Šangdang leta 260 pr. n. št. je povzročila bitko pri Čangpingu, ki je bila domnevno najbolj krvava bitka v obdobju vojskujočih se držav, saj je v njej umrlo do 400.000 vojakov.[5]:38[6]

Zgodovina

uredi

Ustanovitev

uredi

Sima Čjan v 45. Poglavju Zapisov velikega zgodovinarja omenja, da je bila vladarska družina Hana stranska veja kraljeve družine države Džin. Ustanovitelj klana Han Vudzi je bil stric vojvode Vuja iz Džina.[7] Člani družine so postali ministri Džina in prejeli v posest Hanjuan, sodobni Hančeng v Šaanšiju.

Obdobje pomladi in jeseni

uredi

V obdobju pomladi in jeseni so člani družine Han počasi pridobivali vpliv in moč.[2] Leta 453 pr. n. št. so Džing iz Hana, Ven iz Veja in Lie iz Džaa med seboj razdelili Džin. Delitev Džina se v kitajski zgodovini šteje za dogodek, ki označuje konec obdobja pomladi in jeseni ter začetek obdobja vojskujočih se držav. Han je kasneje postal neodvisna država. Kralj Lie je sčasoma priznal nove države in leta 403 pr. n. št.[2] njihove vladarje povzdignil na položaj markizov (hov).

Obdobje vojskujočih se držav

uredi

Leta 375 pr. n. št. je Han porazil in zasedel sosednjo državo Dženg, ki jo je leta 806 pr. n. št. ustanovila dinastija Džov, in tja preselil svojo prestolnico.[8][9]

Han je doživel svoj vrh med vladavino markiza Šija, ki je za kanclerja imenoval Šen Buhaija in izvajal svojo legalistično politiko. Markiz je z reformami zboljšal državno upravo in okrepil vojsko. Pod kraljem Šuanhuijem (vladal 332–312 pr. n. št.) se je Han razglasil za neodvisno kraljestvo.

V obdobju vojskujočih se držav so se pokazale Hanove geografske slabosti – po delitvi Džina je bil z vseh strani obkrožen z močnimi državami: Čujem na jugu, Čijem na vzhodu, Činom na zahodu in Vejem na severu. Han je bil najmanjša od sedmih držav in ni imel virov za širitev svojega ozemlja. Močnejši sosedi so ga vojaško ustrahovali.

Poraz

uredi

Med svojim vztrajnim upadanjem je Han sčasoma izgubil moč za obrambo svojega ozemlja in je moral zaprositi za vojaško pomoč druge države. Tekmovanje med Vejem in Čijem glede nadzora nad Hanom je povzročilo bitko pri Malingu, po kateri je Či postal prevladujočo država na vzhodu. Leta 260 pr. n. št. je Činova invazija na Han privedla do intervencije Džaa in bitke pri Čangpingu.

V poznih letih tega obdobja je Han poskušal izčrpati vire Čina z javnimi deli. V Čin je poslal gradbenega inženirja Dženg Guoja, da bi vlado prepričal, naj zgradi namakalni sistem. Gradnja je bila izjemno draga, ko je bil namakalni sistem Džengguo dokončan, pa se je izkazalo, da so koristi daleč odtehtale stroške. Nova kmetijska zemljišča so kasneje zagotovila sredstva za prevlado Čina nad drugimi šestimi državami. Prvi je padel ravno Han leta 230 pr. n. št.

Leta 226 pr. n. št. je nekdanje plemstvo Hana sprožilo neuspeli upor v nekdanji prestolnici Šindženg. An, zadnji kralj Hana, je bil po uporu še isto leto usmrčen.

Liu Bang (cesar Gaodzu) je po ustanovitvi dinastije Han imenoval Han Šina za kneza ali kralja Hana. Han Šin je bil premeščen v poveljstvo Taijuan, od koder je pobegnil k Šiungnujem in do svoje smrti vodil napade na dinastijo Han.

Kultura in družba

uredi

Preden je država Čin leta 221 pr. n. št. združila Kitajsko, je imela vsaka regija svoje edinstvene običaje in kulturo. V Ju gongu (Poklon Juju), delu Knjige dokumentov, ki je bila sestavljena najverjetneje v 4. stoletju pr. n. št., je avtor opisal Kitajsko kot deželo, razdeljeno na devet regij, od katerih je imela vsaka svoja značilna ljudstva in proizvode. Regionalne razlike v okoljih in kulturi so obravnavala tudi druga besedila.[5]:11–16

Eno od teh besedil je Vudzi (Knjiga mojstra Vuja), vojaška razprava o vojskujočih se državah, napisana kot odgovor na vprašanje markiza Vuja iz Veja, kako se soočiti z drugimi državami. Vu Či, avtor dela, odgovarja, da sta vlada in narava ljudi povezani s okoljem in ozemljem, na katerem živijo.[5]:12

Vladarji

uredi

Naslov Ime Vladanje Drugi naslov(i)
Vladarji pred ustanovitvijo države
Vidzi
韓武子
Han Van
韓萬
Čjubo
韓賕伯
neznano
Dingbo
韓定伯
Han Džjan
韓簡
Dziju
韓子輿
Han Ju
韓輿
Šjandzi
韓獻子
Han Džue
韓厥
Šuandzi
韓宣子
Han Či
韓起
Džendti
韓貞子
Han Šu
韓須
Džjendzi
韓簡子
Han Bušin
韓不信
Džuangdzi
韓莊子
Han Geng
韓庚
Kangdzi
韓康子
Han Hu
韓虎
Vudzi
韓武子
Han Čidžang
韓啓章
424 pr. n. št. – 409 pr. n. št.
Vladarji države
markiz Džing
韓景侯
Han Čjan
韓虔
408 pr. n. št. – 400 pr. n. št.
markiz Lie
韓烈侯
Han Ču
韓取
399 pr. n. št. – 387 pr. n. št. markiz Vu (韓武侯)
markiz Ven
韓文侯
neznano 386 pr. n. št. – 377 pr. n. št.
markiz Aj
韓哀侯
neznano 376 pr. n. št. – 374 pr. n. št.
markiz Gong
韓共侯
Han Ruošan
韓若山
374 pr. n. št. – 363 pr. n. št. markiz Džuang (韓莊侯)
markiz Ji (韓懿侯)
markiz Ši
韓厘侯
Han Vu
韓武
362 pr. n. št. – 333 pr. n. št. markiz Džao (韓昭侯)
kralj Šuanhui
韓宣惠王
neznano 332 pr. n. št. – 312 pr. n. št. kralj Šuan (韓宣王)
markiz Vej (韓威侯), pred 323 pr. n. št.
kralj Šjang
韓襄王
neznano 311 pr. n. št. – 296 pr. n. št. kralj Šjangaj 韓襄哀王)
kralj Daošjang (韓悼襄王)
kralj Ši
韓釐王
Han Džju
韓咎
295 pr. n. št. – 273 pr. n. št.
kralj Huanhui
韓桓惠王
neznano 272 pr. n. št. – 239 pr. n. št.
kralj An
韓王安
Han An
韓安
238 pr. n. št. – 230 pr. n. št.

Slavni ljudje

uredi
  • Han Fej, legalistični filozof
  • Džang Liang, glavna osebnost zgodnje dinastije Han
  • Dženg Guo, hidravlični inženir, načrtovalec namakalnega sistema Džengguo

Han v astronomiji

uredi

Han predstavlja zvezdi 35 Kozoroga[10] in ζ Kačenosca.[11]

Sklici

uredi
  1. Loewe, Michael (1999). Michael Loewe; Edward L. Shaughnessy (ur.). The Cambridge History of Ancient China: From the Origins of Civilization to 221 B.C. Cambridge University Press. str. xxv. ISBN 0521470307. OCLC 37361770.
  2. 2,0 2,1 2,2 Watson, Burton (2003). Han Feizi: Basic Writings. New York: Columbia University Press. str. 2. ISBN 9780231521321. OCLC 796815905.
  3. David R. Knechtges (2014). »Shenzi 申子«. V Knechtges, David R; Chang, Taiping (ur.). Ancient and early medieval Chinese Literature: A Reference guide. Zv. 2. Leiden: Brill. str. 874–875. doi:10.1163/9789004201644_002. ISBN 9789004191273. OCLC 649419201.
  4. Derk Bodde (1986). »The State and Empire of Chʻin«. V Fairbank, John K; Twitchett, Denis (ur.). The Cambridge History of China. Zv. 1: Chʻin and Han. Cambridge: Cambridge University Press. str. 21–98. ISBN 9780521243278. OCLC 2424772.
  5. 5,0 5,1 5,2 Lewis, Mark Edward (2007). The Early Chinese Empires: Qin and Han. Cambridge, MA: Belknap Press of Harvard University Press. str. 11–16, 38. ISBN 9780674024779. OCLC 71189868.
  6. Zhang, Qizhi (2015). An Introduction to Chinese History and Culture. Springer. str. 231–232. doi:10.1007/978-3-662-46482-3_8. ISBN 9783662464823. OCLC 907676443.
  7. Shiji, vol. 45.
  8. Herrlee G. Creel. Shen Pu-hai. University of Chicago 1974. str. 7-10, 15, 24-25.
  9. Li Feng. Early China. Cambridge University 2013. str. 162-163, 171, 175, 191.
  10. Ian Ridpath. »Capricornus the Sea Goat«. Ian Ridpath's Startales. Pridobljeno 5. avgusta 2023.
  11. Chen Huihua (陳輝樺), ur. (24. junij 2006). 中國古代的星象系統 (55): 天市右垣、車肆. Activities of Exhibition and Education in Astronomy 天文教育資訊網 (v kitajščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. aprila 2019. Pridobljeno 21. novembra 2023.

Primarna vira

uredi