Odpre glavni meni

Grad Podvin (nemško Podwein) se nahaja v vasi Mošnje južno od Radovljice. V njem je danes hotel višje kategorije.

Grad Podvin
Mosnje Slovenia - castle.jpg
LegaMošnje
Občina Radovljica
Koordinati46°20′18.64″N 14°12′30.70″E / 46.3385111°N 14.2085278°E / 46.3385111; 14.2085278Koordinati: 46°20′18.64″N 14°12′30.70″E / 46.3385111°N 14.2085278°E / 46.3385111; 14.2085278
ArhitektAnton Bitenc (1954-1955)
Uradno ime: Podvin - Dvorec Podvin
evid. št.10039[1]
Uradno ime: Podvin - Park dvorca Podvin
evid. št.10040[2]
Grad Podvin is located in Slovenija
Grad Podvin
Geografska lega: Grad Podvin, Slovenija

ZgodovinaUredi

 
Grad Podvin na Valvasorjevi upodobitvi iz leta 1679

Grad ali graščina (dvorec) se v zgodovinskih listinah prvič omenja leta 1311, kot »Trurn Podwein«, ko so ga v dedni lasti imeli gospodje Podvinski (Podwein), ki so bili vazali grofov Ortenburških. Zadnji iz rodu Sebald Podvinskih je umrl leta 1397 pri ježi. Leta 1399 je Friderik Ortenburški graščino in posest podelil v fevd pl. Lambergom iz gradu Kamen. Po izumrtju Ortenburžanov so leta 1418 grad in posest podedovali Celjski grofje, kot fevdalni gospodje gospodov Lambergov. Po izumrtju Celjskih leta 1456 pa so gradič in gospoščino pridobili Habsburžani, ki so jo dajali v zajem in končno prodali baronom Wagnom pl. Wagensberškim. Kasneje pride v posest Gallenfelsov, Mogajnerjev, za njimi pa rodbine Mally.

Leta 1870 je lastnik tega dvorca postal francoski knez Camille de Polignac, kateremu je služil kot letna rezidenca njegove družine. Le- ta pa je dvorec zapustila že pred II. svetovno vojno leta 1939. Po koncu vojne leta 1946 je oblast posestvo z gradom nacionalizirala. V graščini je bila nekaj časa kmetijska šola, kasneje pa so jo preuredili v gostinski in celo nekaj časa v protokolarni objekt. Po osamosvojitvi in denacionalizaciji nasledniki kneza Camila de Polignaca, zadnjega lastnika gradu, vrnitve niso zahtevali, tako da je ostala graščina kot gostinski-turistični objekt.

SkliciUredi

  1. "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 10039". Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo. 
  2. "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 10040". Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo. 

ViriUredi

  • Ivan Stopar, Grajske stavbe v osrednji Sloveniji, Gorenjska I-III, Ob zgornjem toku Save, Viharnik, Ljubljana 1996,
  • Ivan Jakič (1999). Vsi slovenski gradovi : leksikon slovenske grajske zapuščine. Ljubljana : DZS. COBISS 99122944. ISBN 86-341-2325-1. 
  • Majda Smole, Graščine na nekdanjem Kranjskem, Ljubljana, 1982.

Glej tudiUredi

Zunanje povezaveUredi