Glasgow

Glasgow

(skotsko) Glesga
(škotsko-gelsko) Glaschu
Glasgow; (skotsko) Glesga; (škotsko-gelsko) Glaschu
Mesto in okrožje
	; Grb
	; Grb
	Vzdevek: "Glesga", "The Dear Green Place"
	55°51′40″N 4°15′0″W / 55.86111°N 4.25000°WKoordinati: 55°51′40″N 4°15′0″W / 55.86111°N 4.25000°W
Država	Združeno kraljestvo
Dežela	Škotska
Okrožje	Mesto Glasgow
Ustanovitev	Druga polovica šestega stoletja
Površina
• Mesto in okrožje	175 km2
• Urbano	3.685 km2
• Metropolitansko obm.	492 km2
Prebivalstvo
• Mesto in okrožje	626,410
• Rang	3. najbolj poseljeno mesto v UK
• Gostota	3,555 preb./km2
• Urbano	1,209,143
• Metropolitansko obm.	1,655,810
• Jeziki	angleščina. škotska gelščina. skotščina
Demonim	Glasgowčan, Glasgowčanka; angleško Glaswegian
Časovni pas	UTC±0 (CET)
• Poletni	UTC+1 (UTC)
Poštna koda v UK	G
Omrežna skupina	0141
Letališča	Glasgow Airport
Glavna železniška postaja	Glasgow Central railway station
Spletna stran	[City website City website]

Glasgow (škotsko-gelsko Glaschu, skotsko Glesga) je največje mesto na Škotskem in tretje največje mesto v Združenem Kraljestvu (za Londonom in Birminghamom). Nahaja se ob reki Clyde in leži v zahodnem osrednjem nižavju.

Glasgow je leta 2014 gostil igre Commonwealtha. V svetu športa je dobro poznan pri nogometu (iz Glasgowa prihajata nogometni moštvi Celtic FC in Glasgow Rangers).

V Glasgowu je oktobra in novembra 2021 potekala pomembna OZN konferenca o podnebnih spremembah (COP26).

Zgodovina Uredi

Območje okoli Glasgowa že tisočletja gosti skupnosti, reka Clyde pa je odlična lokacija za ribolov. Rimljani so na tem območju zgradili postojanke. Da bi rimljanska Britanija ostala ločena od Kaledonije,so na tem območju zgradili Antoninov zid.

Mesto Glasgow je v 6. stoletju ustanovil krščanski misijonar Sveti Mungo. Pri potoku Molendinar Burnt je postavil cerkev na mestu, kjer stoji sedanja Glasgowska katedrala, v naslednjih letih pa je Glasgow postal versko središče.

Mesto je bilo včasih kraljevo okrožje in je bilo znano kot ''drugo mesto'' Britanskega imperija v Viktorijanski dobi.

Podnebje Uredi

Glasgow ima oceansko podnebje. Zaradi vplivov zalivskega toka so temperature običajno višje kot v večini krajev na enaki zemljepisni širini v Združenem kraljestvu. Zaradi tega ima manj izrazite letne čase. Glasgow je bil imenovan za najbolj deževno mesto v Veliki Britaniji, v povprečju ima 170 dni dežja na leto. Zime so hladne in oblačne, povprečna januarska temperatura je 5 °C, včasih pa temperature padejo pod ledišče. Jeseni so hladne in blage z veliko padavinami. Najtoplejši mesec je julij, s povprečno temperaturo nad 20 °C. Poletne temperature lahko občasno dosežejo tudi do 27 °C in redko presežejo 30 ° C. Najvišja zabeležena temperatura je bila 31,9 °C.

Demografija Uredi

Prebivalci mesta se uradno imenujejo "Glaswegijci" ali "Weegies". Glasgow je znan tudi po izrazitem narečju, Glasgow patter, ki ga razumejo le prebivalci mesta.

Na osrednjem območju okrožja Glagow City živi več kot 1.800.000 ljudi, kar predstavlja približno 33 % vseh prebivalcev Škotske. Prebivalstvo Glasgowa je do leta 1821 preseglo prebivalstvo Edinburgha.

V poznem 19. in začetku 20. stoletja je zaradi gospodarske rasti prebivalstvo Glasgowa hitro naraščalo in leta 1938 doseglo število 1127.825. V petdesetih letih prejšnjega stoletja je število prebivalcev na območju mesta Glasgow doseglo vrhunec z 1.089.000. števila prebivalcev. Glasgow je bil takrat eno najbolj naseljenih mest na svetu. Po šestdesetih letih prejšnjega stoletja je zaradi gospodarske krize prebivalstvo upadlo.

V začetku dvajsetega stoletja so se v Glasgow začeli priseljevati narodi iz drugih evropskih držav, predvsem iz Litve in Italije. V mestu živi tudi približno 8.406 Poljakov. V šestdesetih in sedemdesetih se je v Glasgowu naselilo tudi veliko Azijcev, predvsem na območju Pollokshields. Leta 2011 je bilo na območju mestnega sveta 593.245 prebivalcev. Leta 2005 je imel Glasgow najnižjo pričakovano življenjsko dobo katerega koli mesta v Veliki Britaniji: 72,9 let.

Gospodarstvo Uredi

Je največje in najbolj razvito gospodarsko središče Škotske ter med 20. najpomembnejšimi gospodarski središči Evrope.

Trgovina Uredi

Prva trgovina v mestu je bila povezana s kmetijstvom, pivovarstvom in ribolovom. V Evropo in Sredozemlje so izvažali sušenega lososa in sled. Po evropski protestantski reformaciji in s spodbujanjem konvencije ''Royal Burghs'' je 14 združenih trgovskih obrti, ki so se leta 1605 združile, da bi imele moč in vpliv v mestnem svetu prejšnjih trgovskih cehov, ustanovilo svojo trgovsko hišo. Po sprejetju akta ''Acts of Union'' leta 1707 v britanskem parlamentu, je Škotska dobila dostop do trgov novega Britanskega cesarstva, Glasgow pa je postal znan kot središče mednarodne trgovine z Amerikami in iz njih. Trgovali so zlasti s sladkorjem, tobakom, bombažem in industrijskim blagom. Do konca 18. stoletja je bila več kot polovica britanske trgovine s tobakom koncentrirana na reko Clyde, saj je bilo vsako leto uvoženih za več kot 47.000.000 funtov tobaka.

Industrializacija Uredi

Med industrijsko revolucijo je mesto postalo tudi pomembno pristanišče za čezatlantsko prečkanje. Že prej je bilo ob reki pomembno ladjedelniško središče (najbolj pomembno na svetu); tu so tako med drugim zgradili Cunardove linijske ladje RMS Lusitania, RMS Aquitania, RMS Queen Mary, RMS Queen Elizabeth in RMS Queen Elizabeth 2 ter kraljevo jahto Britannia.

Do konca 19. stoletja je bilo mesto znano kot "drugo mesto cesarstva" in je proizvajalo več kot polovico britanskih ladij in četrtino vseh lokomotiv na svetu. Glasgow je imel pomembno vlogo pri ladjedelništvu, inženiringu, industrijskih strojih, gradnji mostov, kemikalijah, eksplozivih, premogu in naftni industriji. Poleg tega pa je postal glavno središče na področju tekstila, oblačil, izdelave preprog, predelave usnja, izdelave pohištva, lončarstva, hrane, pijače in cigaret; tiskanju in založništvu. Hkrati so se razširile bančne, zavarovalne in poklicne storitve.

V 20. stoletju je mesto najprej doživelo upad nato pa obnovo. Po prvi svetovni vojni je mesto trpelo zaradi recesije in poznejše velike depresije, kar je privedlo do porasta radikalnega socializma in gibanja "Red Clydeside". Mesto si je opomoglo po izbruhu druge svetovne vojne in doživelo povojni razcvet, ki je trajal do petdesetih let prejšnjega stoletja. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja je zaradi gospodarskega razvoja Japonske in Vzhodne Nemčije, Glasgow vstopil v dolgo obdobje relativnega gospodarskega nazadovanja in hitre deindustrializacije, kar je povzročilo visoko brezposelnost, propadanje mesta, upad prebivalstva in slabo zdravstveno stanje.

V poznih osemdesetih letih je gospodarstvo v Glasgowu zopet napredovalo. Širši gospodarski preporod in nenehna obnova območij znotraj mesta, vključno z obsežno regeneracijo Clyde Waterfront, je privedla do tega, da so se premožnejši ljudje preselili nazaj v središče Glasgowa in spodbudili gentrifikacijo.

Turizem Uredi

Velik del gospodarstva temelji tudi na turizmu. Glasgow je tretja najbolj obiskana turistična destinacija v Združenem kraljestvu (za Londonom in Edinburgom). Industrijska dediščina je ključni dejavnik turizma. Leta 2008 ga je Lonely Planet uvrstil med 10 najboljših turističnih mest na svetu.

Gospodarstvo danes Uredi

Glasgow ima tretji najvišji BDP na prebivalca katerega koli mesta v Veliki Britaniji (po Londonu in Edinburgu). Mesto ima več kot 410.000 delovnih mest v več kot 12.000 podjetjih. Letna stopnja gospodarske rasti v Glasgowu, ki znaša 4,4 %, je zdaj druga le v primerjavi z Londonom. Glasgow je eno izmed šestnajstih največjih finančnih središč v Evropi. Čeprav Glasgowu nekoliko zaostaja za povprečjem v Veliki Britaniji, ima še vedno višjo stopnjo zaposlenosti kot Birmingham, Liverpool in Manchester.

Še danes so glavne gospodarske panoge; ladjedelništvo, inženiring, gradbeništvo, pivovarstvo in destilacija, tiskanje in založništvo, kemikalije in tekstil pa tudi novejši sektorji rasti, kot so optoelektronika, razvoj programske opreme in biotehnologija.

Znamenitosti Uredi

Glasgowska katedrala Uredi

Zadnji del ladje katedrale Glasgow. Veliko zahodno okno je delo Francisca Spearja, 1958

Najpomembnejša zgodovinska stavba v mestu je Glasgowska katedrala iz 12. stoletja, znana tudi kot katedrala sv. Munga.

Umetnostna galerija Kelvingrove in muzej Uredi

Odprta je bila leta 1901. Muzej ima zbirko britanskih in kontinentalnih slik, vključno z deli, kot je Van Goghov portret glasgowskega umetniškega zbiralca Alexandra Reida in sliko Kristus Svetega Janeza na križu, katere avtor je Salvador Dali.

Trg George (George Square) in okrožje Merchant (Merchant District) Uredi

V središču zgodovinskega viktorijanskega središča v Glasgowu stoji trg George (George Square) tam 12 kipov pomembnih ljudi, povezanih z mestom, med njimi Robbie Burns, Walter Scott in kraljica Viktorija.

Univerza v Glasgowu Uredi

Univerza v Glasgowu

Univerza v Glasgowu je bila zgrajena leta 1451 in je druga najstarejša visokošolska zgradba na Škotskem.

Riverside muzej in Tall Ship Uredi

Glasgowov muzej Riverside vključuje številne eksponate iz nekdanjega mestnega muzeja za promet, vključno z modeli ladij, lokomotiv, tramvajev, starinskih avtomobilov in konjskih vagonov. Tall Ship je trimestna barka, ki se nahaja zunaj Riverside muzeja.

Glasgow Green in Narodna palača Uredi

Glasgow Green, je bil zgrajen leta 1662 in je najstarejši mestni park. Ena glavnih znamenitosti parka je Narodna palača, muzej, zgrajen leta 1898, ki pripoveduje o zgodovini Glasgowa od leta 1750 do 20. stoletja.

Palača Kibble in Glasgowi botanični vrtovi Uredi

Zgrajena je bila leta 1873. Palača Kibble je eden največjih rastlinjakov v Veliki Britaniji in vsebuje: zbirko redkih orhidej; drevesne praproti iz Avstralije in Nove Zelandije; rastline iz Afrike, Amerike in Daljnega vzhoda. Nahaja se v Glasgowih botaničnih vrtovih.