Gerardus 't Hooft, nizozemski fizik, * 5. julij 1946, Den Helder, Nizozemska.

Gerardus 't Hooft
Portret
Rojstvo5. julij 1946({{padleft:1946|4|0}}-{{padleft:7|2|0}}-{{padleft:5|2|0}})[1][2] (77 let)
Den Helder
BivališčeZastava Nizozemske Nizozemska
NarodnostNizozemska nizozemska
Področjafizika
UstanoveUniverza v Utrechtu
Alma materUniverza v Utrechtu
Mentor doktorske
disertacije
Martinus Veltman
Doktorski študentiHerman Verlinde (1988)
Robbert Dijkgraaf (1989)
Sebastian de Haro (2001)
Drugi znani študentiTevian Dray
Poznan pokvantna teorija polja, kvantna gravitacija
Pomembne nagradeHeinemanova nagrada (1979)
Wolfova nagrada za fiziko (1981)
Lorentzova medalja (1986)
Spinozova nagrada (1995)
Nobelova nagrada za fiziko (1999)
Spletna stran
webspace.science.uu.nl/~hooft101/

'T Hooft je profesor teoretične fizike na Univerzi v Utrechtu.

Življenje in delo uredi

Leta 1999 je skupaj z Martinusom Veltmanom prejel Nobelovo nagrado za fiziko »za pojasnitev kvantne zgradbe elektrošibke interakcije v fiziki.«[3]

Njegov priimek 't Hooft pomeni »glava« ali »glavni« ('t je okrajša za »het«). Poročen je z Albertho Schik (Betteke) s katero ima dve hčeri, Saskio in Ellen. Saskia je v angleščino prevedla njegovo fantastično delo Planetenbiljart. Naslov knjige je Igranje s planeti, izšla pa je v Singapuru novembra 2008.

'T Hooft je dokazal, da so umeritvene teorije renormalizabilne. Za te teorije je odkril barvno zaporo in umeritveno anomalijo.

Priznanja uredi

Nagrade uredi

Leta 1979 je prejel Heinemanovo nagrado za matematično fiziko, leta 1981 Wolfovo nagrado za fiziko, leta 1986 Lorentzovo medaljo, leta 1995 pa Spinozovo nagrado. Nobelovec Frits Zernike je bil njegov prastric.

Poimenovanja uredi

Po njem se imenuje asteroid glavnega asteroidnega pasu 9491 Thooft. Za njegove bodoče naseljence je napisal ustavo.

Glej tudi uredi

Sklici uredi

Viri uredi

  • Close, Frank (2011), The Infinity Puzzle: Quantum Field Theory and the Hunt for an Orderly Universe, Basics Books, ISBN 978-0-465-02144-4
  • 't Hooft, Gerardus (1999), Gerardus 't Hooft — Autobiography (v angleščini), Nobelprize.org, pridobljeno 6. oktobra 2010

Zunanje povezave uredi