Odpre glavni meni

Geologija kvartarjaUredi

Kvartar je najmlajša perioda v zemeljski zgodovini, ki obsega epohi pleistocen in holocen. Pričel se je pred 2,58 milijoni let, ki predstavlja začetek poledenitve na severni polobli. Meja med pleistocenom in holocenom je postavljena na 11.700 let, ki označuje konec zadnje ledene dobe. Zaznamujejo ga velika klimatska nihanja oziroma poledenitve, zadnja dva velika obrata polarnosti magnetnega polja, razvoj človeka in globalne spremembe v nivoju morske gladine.

Podnebje v kvartarjuUredi

Za podnebje v kvartarju so značilne velike klimatske spremembe, kar se odraža v občasnih poledenitvah (ledene dobe ali glaciali). Vmesna obdobja otoplitve imenujemo medledene dobe ali interglaciali. Teorijo ledenih dob je leta 1837 prvič javno predstavil švicarski raziskovalec Louis Agassiz. Zaradi začetnega neodobravanja je teorija postala splošno sprejeta šele dobro stoletje pozneje. V obdobju poledenitev so ledeniki pokrivali večji del Alp in vzdolž alpskih dolin segali do predgorja. Na območju današnje Slovenije je bilo kar 13% ozemlja pokrito z ledom, znanih je več ledenikov:

  • Bohinjski ledenik: največji ledenik na območju Slovenije, vzdolž današnje Save Bohinjke je segal do Radovljice.
  • Dolinski ledenik: vzdolž današnje Save Dolinke, segal je do Radovljice. Preostanek je današnji Triglavski ledenik.
  • Jezerski ledenik: vzdolž Kokre, segal je do Fužin
  • Vzdolž doline reke Savinje: segal je do Luč.
  • Ledenik vzdolž Kamniške Bistrice: segal je do sotočja s Korošico.
  • Soški ledenik: segal je do Tolmina
  • Snežniški ledenik: segal je do nadmorske višine 900 m.


Poselitev območja današnje Slovenije v kvartarjuUredi

Velike klimatske spremembe so povzročile znatno spreminjanje pokrajine. Spreminjale so se lege rastlinskih pasov. V obdobju ledenih dob so večji del območja Slovenije obsegali mešani borovi in brezovi gozdovi z maloštevilno podrastjo. V obdobju medledenih dob je zaradi ugodnejšega podnebja večji del Slovenije prekrival hrastov in gabrov mešani gozd. Menjavanje ledenih in medledenih dob so zaznamovale tudi selitve živali in človeka. Na območju današnje Slovenije so živeli elefantidi (mastodonti, mamuti), losi, jeleni, jamski medvedi, bobri, jamski levi, orjaški jeleni in drugi. V tem obdobju je ozemlje današnje Slovenije poselil ledenodobni človek, neandertalec (Homo neanderthalensis) in fosilni sodobni človek (Homo sapiens).


Literatura:Uredi

Jeršek, M., 2009: Evolucija zemlja in geološke značilnosti Slovenije, Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana.

Pleničar M., Ogorelec B., Novak M., 2009: Geologija Slovenije, Geološki zavod Slovenije, Ljubljana.