Bohinjski ledenik
Bohinjski ledenik je nastal v zaledju Bohinja po dolini Save Bohinjke navzdol proti Bledu. Izpolnjeval je vso Blejsko-Radovljiško kotlino in segel v svojem največjem obsegu od Vintgarja, Žirovnice, Begunj do Kamne Gorice.
Nastanek ledenika
urediV kvartarju je prišlo na Zemlji do močnih ohladitev. Za to obdobje je bilo značilno ekstremna menjava hladnih in toplih obdobij. V najhladnejših delih te dobe je prišlo do obsežnih poledenitev. Obsežni ledeniki so se razvili tudi v slovenskih Alpah.
Ledene gmote so bile v ozki dolini Save Bohinjke do 800 m debele. Segale so tudi na Pokljuko proti Mrzlemu studencu. Proti jugu so se raztezale čez Jelovico proti Bači, preko Soriške planine na Sorico in v zgornji del doline Češnjice.
Ostanki ledenika
urediLedene gmote so priostrile številne vrhove in razširile ravnine. Ledenik je za seboj pustil številne groblje, ki jih sestavlja različno debel drobir s posameznimi velikimi skalami. Bohinjski ledenik je zapustil za seboj veliko tovrstnega drobirja. Z njim je pokrit velik del zahodne in južne Pokljuke proti Mrzlemu studencu, pa tudi vsa severna stran Jelovice. Veliko sledov ledenika se je ohranilo tudi v Blejsko-Radovljiški kotlini, kjer se je v čelni kotanji ohranilo ledeniško gradivo kar štirih poledenitev.
Ob umikanju ledenika so nastajala jezera, ki so se večinoma hitro zasula. Zasipanje ledenika ni doseglo Blejskega jezera in Bohinjskega jezera.
-
Obla Gorica, čelna morena Bohinjskega ledenika pri Radovljici
-
Čelna morena Bohinjskega ledenika pri Dobravci
-
Glacialno-fluvialne terase pri Šobcu, posledica delovanja reke Save v končno moreno Bohinjskega ledenika
-
Cerkev v Zasipu stoji na čelni moreni Bohinjskega ledenika