Festival Ljubljana

Festival Ljubljana je javni zavod, ki ga je leta 2004 ustanovila Mestna občina Ljubljana.[1] Ukvarja se z organizacijo kulturnih prireditev v mestu, tudi istoimenskega poletnega festivala, ki se odvija od leta 1953.[2]

Festival Ljubljana
Festival Ljubljana.png
Nastanekfestival (1953)
javni zavod (2004)
SedežTrg francoske revolucije 1, Ljubljana
Ključni ljudje
Darko Brlek
(direktor in umetniški vodja)
Jadranka Dakić
(predsednica sveta)
Tomo Vran
(predsednik strokovnega sveta)

Je član Evropskega združenja festivalov EFA in Mednarodnega združenja za upodabljajočo umetnost ISPA.[3]

VodenjeUredi

Njegov direktor in umetniški vodja je Darko Brlek, ki festival kot umetniški vodja vodi od leta 1993, leta 1995 pa je tej funkciji dodal še direktorsko (petletni mandat 22. 12. 2019 – 21. 12. 2024). Organa zavoda sta svet (predsednica Jadranka Dakić, podpredsednik Anton Colarič, Francka Trobec, Iztok Kordiš in Špela Draksler - vsi štiriletni mandat: 23. 3. 2017 – 22. 3. 2021) in strokovni svet (predsednik Tomo Vran, podpredsednica Andrej Božič in Vesna Ovčak - vsi štiriletni mandat: 19. 7. 2017 – 18. 7. 2021).[3][4][5]

Špelo Draksler so izvolili izmed zaposlenih FL. Toma Vrana je imenovala Kulturniška zbornica Slovenije, Andreja Drapala je imenovala Gospodarska zbornica Slovenije, Vesno Ovčak pa so imenovali izmed zaposlenih FL.[4]

FinanciranjeUredi

Leta 2019 je bil proračun festivala 3,2 milijonov evrov.[6] Med letoma 2016 in 2020 so bili prihodki od dotacij in subvencij okoli 2 ali 3 milijonov evrov, prihodki od storitev pa okoli milijov evrov.[4]

Glavni vir javnih sredstev je ljubljanska občina.[4] Največji sponzor med ljubljanskimi javnimi podjetji je Vodovod-Kanalizacija.[7] FL je med svojimi slabostmi navedel malo denarja s strani države, deljenje lastništva kompleksa Križank s srednjo oblikovno šolo in slabše izhodišče za pridobivanje evropskih sredstev zaradi umeščenosti v najbolj razvito regijo.[4]

Cena vstopnicUredi

Vstopnice za poletni festival veljajo za drage. Direktor Drago Brlek je dejal, da ima še vedno goste, ki porabijo več sto ali tisoč evrov.[8]

Prireditve in dejavnosti zavodaUredi

Festival Ljubljana

Festival je ustanovilo Turistično društvo Ljubljana. Prvi se je začel 4. julija 1953. Novembra 1954 je bil ustanovljen finančno samostojni zavod Festival Ljubljana. Leta 1962 je nastala Prireditvena poslovalnica festival. Prvi predsednik festivalovega odbora je bil od leta 1955 Fran Vatovec. Prvi direktor zavoda je bil Radovan Gobec od leta 1956.[2]

Slovenski glasbeni dnevi

FL je organizacijo Slovenskih glasbenih dnevov prevzel leta 1986 na pobudo skladatelja Milana Stibilja in muzikologa Primoža Kureta.[5]

Cikel Mladi virtuozi

Uveden ob Brlekovem prihodu leta 1993.[5]

Zimski festival

Poteka od leta 2017 v zimskih mesecih.[4]

Cikel Božični koncerti

Nastopi učencev glasbenih šol.[9]

Mojstrski tečaji

Za tuje in domače študente, ki potekajo od leta 2019. Umetniški vodja je pozavnist Branimir Slokar.[10]

Kritike, polemike in uradni postopkiUredi

Revijo Mladina je leta 2005 zmotilo, da je Festival Ljubljana dobil koncesijo za ljubljansko vzpenjačo ter da se bo tako ukvarjal še s prevozom potnikov.[11] Dnevnikov kritik Jure Dobovišek je leta 2018 zapisal, da poletni festival nima umetniškega vodje, ampak dolgoletnega in dosmrtnega direktorja, ki je mojster politično oportunega ravnanja.[12]

Oviranje konkurenceUredi

Novembra 2000 sta se Festival Ljubljana in Cankarjev dom dogovorila, da se bosta medsebojno obveščala o načrtovanih prireditvah in preprečevala hkratne podobne prireditve drugim organizatorjem. Urad RS za varstvo konkurence je junija 2001 izdal odločbo, da gre za kršenje prvega odstavka petega člena zakona o preprečevanju omejevanja konkurence.[13][14]

Z omenjeno odločbo je direktor Brlek razložil polovični dvig najemnine za Križanke.[15]

Zapora za pešče in kolesarjeUredi

Za potrebe festivala so bila zaprta območja okoli Križank in nekateri so bili mnenja, da je festival naperjen proti revnim ter da goji kulturo malomeščanstva.[16][17] PR služba festivala je bila deležna očitka o neprimerni komunikaciji z novinarji, saj jim je v zvezi z zaporo poslala spis o dvajsetletni zgodovini festivala, ki naj bi potrdil njegovo pomembnost za Ljubljano.[18]

Vrnitev križevniške cerkve križnikomUredi

Vrhovno sodišče je leta 2021 na pobudo ljubljanske občine in Festivala Ljubljana zavrnilo vrnitev križevniške cerkve križnikom.[19]

Streha avditorija Križanke ter zgradba in vprašanje selitve Srednje šole za oblikovanje in fotografijoUredi

Platneno streho avditorija Križank je leta 2016 uničil snegolom.[20] Ljubljanska občina se je odločila, da nove strehe ne bo pritrdila na stavbo Srednje šole za oblikovanje in fotografijo (SŠOF).[21]

Festival Ljubljana je sprožil neuspešen inšpekcijski postopek, s katerim je želel dokazati, da je ta stavba nevarna.[21][22] SŠOF nasprotuje svoji selitvi na Roško, izraženi v pismu o nameri, in meni, da MOL prazni središče mesta in staro Ljubljano za turistično industrijo, ki prodaja nekajurno doživetje. Brleku je bilo očitano tudi, da strehe ne želi postaviti na sodoben način, ampak po starem z vijaki, kar po njeni zrušitvi ni več mogoče, in da je situacijo želel izkoristiti, da bi se znebil srednje oblikovne.[23]

Leta 2021 naj bi bila streha dokončno postavljena.[24]

Poziv k bojkotu koncerta Plácida DomingaUredi

Leta 2021 so predstavniki Levice v ljubljanskem mestnem svetu pozvali k bojkotu nastopa opernega pevca Plácida Dominga na ljubljanskem festivalu zaradi obtožb o spolnem nadlegovanju. Direktor Brlek je na pisanje novinarja Mladine odgovoril, da proti pevcu niso bili sproženi uradni postopki.[25] Boris Vezjak je napisal, da Brlekova »pojasnila zvenijo kot sicer uglajena šarada sprenevedanja in so napisana v duhu, kakor da na slovenskih tleh nismo niti za milimeter zakorakali v globino družbenega fenomena spolnega predatorstva.«[26]

NagradeUredi

SkliciUredi

  1. "3245. Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Festival Ljubljana, stran 8888". www.uradni-list.si. 17. maj 2004. Pridobljeno dne 2021-12-10.
  2. 2,0 2,1 Ribizel, Tjaša (2010). Koncertna dejavnost Festivala Ljubljana: 1953-1963. Muzikološki zbornik, letnik 46, številka 2, str. 167-174. Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  3. 3,0 3,1 "O nas". Festival Ljubljana. Pridobljeno dne 2021-12-10.
  4. 4,0 4,1 4,2 4,3 4,4 4,5 Strateški načrt javnega zavoda Festival Ljubljana za obdobje 2021-2025. Ljubljana, januar 2021. ljubljana.si. pridobljeno dne 10. december 2021
  5. 5,0 5,1 5,2 5,3 CERJAK, Sanja, 2016, Primerjava : Ljubljanski poletni festival in Rock Otočec [na spletu]. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede . [Dostopano 10 december 2021].
  6. "Darko Brlek: Izzivov ni treba skrivati, treba jih je deliti". www.delo.si. 15. junij 2019. Pridobljeno dne 2021-12-10.
  7. "Bi uganili, komu ljubljanski direktorji namenijo največ sponzorskega denarja?". Dnevnik. 1. februar 2017. Pridobljeno dne 2021-12-10.
  8. "Povprečno neto plačo za vstopnice". Dnevnik. 19. julij 2017. Pridobljeno dne 2021-12-10.
  9. Zlobec, Marijan (2021-10-12). "Festival Ljubljana napoveduje 29. Mlade virtuoze, Božične koncerte in Zimski festival". marijanzlobec. Pridobljeno dne 2021-12-10.
  10. "Mojstrski tečaji Festivala Ljubljana 2022". Festival Ljubljana. Pridobljeno dne 2021-12-10.
  11. Mićić, Aleksandar (6. junij 2005). "Festival Ljubljana tudi prevoznik". mladina.si. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 9. november 2005. Pridobljeno dne 10. december 2021.
  12. Dobovišek, Jure (3. avgust 2018). "Kritika Festivala Ljubljana: blišč in beda ljubljanskega festivala". Dnevnik. Pridobljeno dne 2021-12-10.
  13. "Zaslužili bodo (le) pravniki". Dnevnik. 9. julij 2001. Pridobljeno dne 2021-12-10.
  14. Urad za varstvo konkurence. 19. junij 2001. Odločba. pridobljeno 10. december 2021
  15. Jež, Jedrt (28. maj 2001). "Stol za 300 tolarjev". mladina.si. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 30. januar 2002. Pridobljeno dne 20. december 2021.
  16. "Koncert v Križankah: Tatovi mesta". Dnevnik. 30. julij 2015. Pridobljeno dne 2021-12-10.
  17. "Letos še 18 zapor Zoisove in parka pred Križankami". Dnevnik. 28. julij 2015. Pridobljeno dne 2021-12-10.
  18. Lesničar Pučko, Tanja (8. september 2015). "Ko bom velika, bom stik". Dnevnik. Pridobljeno dne 2021-12-10.
  19. "Sodba glede križevniške cerkve razveljavljena". Dnevnik. 5. februar 2020. Pridobljeno dne 2021-12-10.
  20. Jesenšek, Maša (2016-05-05). "Sneg poškodoval tudi streho v Križankah". old.delo.si. Pridobljeno dne 2021-12-10.
  21. 21,0 21,1 "Inšpekcija: Šola ob Križankah ni nevarna gradnja". Dnevnik. 28. januar 2019. Pridobljeno dne 2021-12-10.
  22. "Festival Ljubljana bi prepovedal uporabo stavbe v Križankah, kjer je srednja šola za oblikovanje in fotografijo". Dnevnik. 30. avgust 2018. Pridobljeno dne 2021-12-10.
  23. Teržan, Vesna (15. november 2019). "Bodo Križanke postale skladišče?". Mladina.si. Pridobljeno dne 2021-12-10.
  24. "Oktobra letno gledališče z novo streho". Dnevnik. 15. junij 2021. Pridobljeno dne 2021-12-10.
  25. Košir, Izak (24. junij 2021). "Vi tudi, Festival Ljubljana?". Mladina.si. Pridobljeno dne 2021-12-10.
  26. Vezjak, Boris (22. julij 2021). "Spolno nadlegovanje ni tema". Mladina.si. Pridobljeno dne 2021-12-10.

Zunanje povezaveUredi