Križevniška cerkev
Cerkev Marije Pomočnice, bolj znana kot Križevniška cerkev, je ljubljanska baročna cerkev, ki jo je med letoma 1714 in 1715 na lastne stroške obnovil deželni komtur Guido von Starhemberg. Kot taka je bila del samostana križniškega reda.
| Križevniška cerkev | |
|---|---|
| Cerkev Marije Pomočnice | |
.jpg) Križevniška cerkev | |
  Križevniška cerkev | |
| 46°2′49″N 14°30′14″E / 46.04694°N 14.50389°EKoordinati: 46°2′49″N 14°30′14″E / 46.04694°N 14.50389°E | |
| Kraj | Trg francoske revolucije, Ljubljana |
| Država | Slovenija |
| Verska skupnost | Rimskokatoliška |
| Patrocinij | Marija Pomočnica |
| Zgodovina | |
| Status | samostanska cerkev |
| Zgradil | Gvido von Starmberg |
| Arhitektura | |
| Funkcionalno stanje | za kulturne prireditve |
| Arhitekt | Domenico Rossi |
| Slog | barok |
| Konec gradnje | 1714-1715 |
Ljubljana - Cerkev Device Marije pomočnice | |
| Lega | Mestna občina Ljubljana |
| RKD št. | 1589 (opis enote)[1] |
| Razglasitev NSLP | 22. februar 1986 |
Pred tem je na istem mestu stala gotska cerkev in samostan, ki sta stala na posesti nemškega viteškega reda ali Križnikov in je obsegala ves jugozahodni del obzidja Ljubljane od Ljubljanice in Malega grabna do Gradišča. Skrbeli so za bolnike in poučevali mladino v lastni šoli. Samostan in cerkev se omenjata že leta 1263. Gradnja samostana nemškega viteškega reda so se začela leta 1228. Leta 1511 je poslopja močno poškodoval potres. Delno so jih obnovili med letoma 1567 in 1579. Danes o teh objektih ni več sledu.[2] Ostanki se nahajajo v lapidariju Križank in v Mestnem muzeju. Iz leta 1260 je ohranjen relief Madone z otrokom, ki je krasil timpanon. Shranjen je v Narodni galeriji.
Današnjo cerkev je arhitektonsko zasnoval beneški arhitekt Domenico Rossi; tloris je v obliki grškega križa[3] in je prva tovrstna cerkev na Slovenskem.[4] Ima dve zakristiji, streha pa se zaključuje s podaljšano lanterno, ki nadomešča zvonik. Obnovljena je bila v baročnem slogu med letoma 1714 in 1715. Ima strogo notranjost, zunanjost pa deluje precej monumentalno s pilastri in trikotno atiko. Gradnjo je izvršil gradbeni mojster Gregor Maček st. Viteška dvorana je bila zgrajena v 18. stoletju. Na vogalu proti Gosposki ulici je vzidano Marijino znamenje kot spomin na prvi Marijanski kongres leta 1924.
Danes cerkev in viteško dvorano, v okviru kompleksa ljubljanskih Križank, za svoje prireditve uporablja Festival Ljubljana.
Viri uredi
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 1589«. Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
- ↑ VisitLjubljana[mrtva povezava]
- ↑ Arhitekturni vodnik
- ↑ »Predstavitev prostorov Ljubljanskega festivala«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. aprila 2011. Pridobljeno 2. avgusta 2011.
- Breda Mihelič (1994). Vodnik po Ljubljani. DZS d.d. COBISS 40765440. ISBN 86341-1195-4.
Glej tudi uredi
Zunanje povezave uredi
Predstavnosti o temi Križevniška cerkev v Wikimedijini zbirki
