Ferdinand Ferjančič

Ferdinand Ferjančič, slovenski politični delavec, * 22. april 1895, Vipava, † 27. januar 1975, Trst.

Ferdinand Ferjančič
Portret
Rojstvo22. april 1895({{padleft:1895|4|0}}-{{padleft:4|2|0}}-{{padleft:22|2|0}})
Vipava
Smrt27. januar 1975({{padleft:1975|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:27|2|0}}) (79 let)
Trst
Državljanstvo Italija
 SFRJ
 Svobodno tržaško ozemlje
 Kraljevina Jugoslavija
 Kraljevina Italija
 Avstro-Ogrska
Poklicpartizan

Življenje in delo uredi

Že kot otrok je prišel v Trst, tu obiskoval ljudsko šolo in se izučil za tapetnika. Po izbruhu oktobrske revolucije so ga poslali s 97. tržaškim pehotnim polkom v Ukrajino; ko je dobil septembra 1918 dopust, je ostal v Trstu in se udeleževal protivojnih demonstracij. Ob požigu Narodnega doma je pomagal gasilcem pri reševanju tistih, ki so skakali iz goreče stavbe; pri tem so ga fašisti ranili.[1] Leta 1923 je odprl lastno tapetniško delavnico. Že zgodaj se je vključil v politično delo, sprva v Jugoslovansko socialnodemokratsko stranko, potem v Komunistično partijo Italije in 1926 postal član njenega pokrajinskega odbora za Julijsko krajino. Fašistične oblasti so ga dvakrat zaprle in internirale na Tremitsko otočje. Po italijanski kapitulaciji je prišel v taborišče pri kraju Carbonara di Bari, kjer je bil predsednik Narodnoosvobodilnega odbora Jugoslavije in nato upravnik taborišča v Gravini in Puglia; sodeloval je pri organiziranju Prekomorskih brigad in italijanskega bataljona Gramsci. Po zavzetju Trsta je bil do odhoda jugoslovanske vojske komisar Delavskih zadrug za Trst, Istro in Furlanijo.[2] Ko je jugoslovanska vojska odšla iz Trsta, se je vrnil v svojo tapetniško delavnico.

Viri uredi

  1. Primorski slovenski biografski leksikon (1977). Snopič 4. Gorica: Goriška Mohorjeva družba (COBISS)
  2. Enciklopedija Slovenije. (1989). Knjiga 3. Ljubljana: Mladinska knjiga.