Požig
Požig je kaznivo dejanje, zavestno in zlonamerno podtikanje ognja v stavbah in v naravi, lahko se razlikuje od drugih razlogov vžiga, kot so samovžig, naravni požari in tudi požig iz malomarnosti. Študija o vzrokih je predmet preiskave požara.
Motivi za požig in vzročne povezave Uredi
Kaznivo dejanje Uredi
Večina požigov je zaradi zavarovalnih goljufij in prikrivanje drugih kaznivih dejanj (kot so vlomi, poneverbe).
Moteno ravnanje Uredi
Gre za požigalce patoloških značilnosti, kot so: maščevanje, sovraštvo, lubosumje, vandalizem in piromanija. Je pogosto tesen odnos med storilcem in lastnikom poškodovanih stvar.
Politično motivirano nasilje Uredi
Storilec poskuša s pritiskom v javnosti doseči spremembo obstoječih razmer. To so lahko politični, socialni, etnični ali verski motivi (gospodarske sabotaže, propaganda, delovni spori, ustrahovanje, izsiljevanje, teror). V primeru politično motiviranega nasilja, govorimo o požig.
Požig in pravo Uredi
V Kazenskem zakoniku Republike Slovenije je požig opredeljen v 226. členu, ki pravi:
- Kdor požge tujo hišo ali drugo stavbo, namenjeno za bivanje, gospodarsko poslopje ali poslovno stavbo ali stavbo, ki je v javni rabi, se kaznuje z zaporom od enega do osmih let.
- Če so požgane stvari iz prejšnjega odstavka last tistega, ki je požgal, ravnal pa je iz zlobnih ali drugih nizkotnih nagibov, se kaznuje z zaporom do petih let.
