Faradayeva konstanta

Faradayeva konstánta [fêredejeva ~] je v fiziki in kemiji konstanta, ki podaja jakost električnega naboja enega mola elektronov. Imenuje se po angleškem fiziku in kemiku Michaelu Faradayu. Čeprav je konstanto v večini primerov nadomestila standardna izpeljana enota SI coulomb, se Faradayeva konstanta še vedno veliko uporablja pri računanju v elektrokemiji. Njena trenutna sprejeta vrednost je:

$F\,=\,96\,485,339\,9(24)\,{\mbox{C mol}}^{-1}\!\,.$

Faradayeva konstanta F je povezana z drugima dvema fizikalnima konstantama:

$F\,=\,N_{\mathrm {A} }e_{0}\!\,,$

kjer je:

$N_{\mathrm {A} }\,=\,6,022\cdot 10^{23}\,{\mbox{mol}}^{-1}$

$e_{0}\,=\,1,602\cdot 10^{-19}\,{\mbox{C}}.$

N_A je Avogadrovo število, e₀ pa osnovni naboj, oziroma jakost električnega naboja elektrona, ali protona. Ta zveza velja, ker je količina naboja mola elektronovov enaka količini naboja enega elektrona, pomnoženega s številom elektronov v molu.

Vrednost F je bila najprej določena s tehtanjem količine srebra izločenega v elektrokemični reakciji, pri kateri je določen čas tekel izmerjeni električni tok in s pomočjo Faradayevega zakona za elektrolizo. Nadaljujejo raziskave za točnejše določevanje povezanih konstant F, N_A in e₀.

Viri

• Mohr, Peter J.; Taylor, Barry N. (2005), »CODATA recommended values of the fundamental physical constants: 2002«, Rev. Mod. Phys., 77 (1): 1–107, doi:10.1103/RevModPhys.77.1