Wikipedija

Enkomi

Enkomi (grško starogrško Έγκωμη, Enkomi, turško Tuzla) je vas pri Famagusti na otoku Cipru. V bronasti dobi je bil pomembno mesto in morda prestolnica Alasije. Trenutno spada v Turško republiko Severni Ciper.

Enkomi

Enkomi se nahaja v Ciper
Enkomi
Enkomi
Lokacija Enkomija na Cipru
Koordinati: 35°9′30″N 33°53′23″E / 35.15833°N 33.88972°E / 35.15833; 33.88972
Država
(de jure)		Zastava Cipra Ciper
 • OkrožjeFamagusta
Država
(de facto)		 Severni Ciper
 • OkrožjeGazimağusa
Prebivalstvo
 (2011)[1]
 • Skupno2.645

Leta 1974 je imel okoli 800 prebivalcev grške nacionalnosti, ki so po turški invaziji vsi pobegnili v grški del Cipra. Leta 2011 je imel 2.645 prebivalcev, predvsem Turkov, izgnanih iz Larnake, in priseljencev iz turških provinc Adana in Trabzon.[2]

Zgodovina uredi

 
Bronast "Rogati bog" iz Enkomija
 
Bronast bog iz Enkomija, 12. stoletje pr. n. št., Ciprski arheološki muze, Nikozija

Enkomi je bil naseljen v bronasti dobi. Naselje je stalo ob vhodu v zaliv, ki je zdaj zasut z muljem. Od približno 16. do 12. stoletja pr. n. št. je bil pomembno trgovsko središče za baker, ki so ga talili v mestu. Imel je tesno kulturne vezi z Ugaritom na obali Sirije.

Zapletena in zelo pomešana stratigrafija arheološkega najdišča[3] ima štiri glavne arheološke sloje z več podsloji:

  • Sloj A: slabo predstavljen uvodni sloj na živi skali;
  • Sloja I A in B: začetek bronaste dobe, ko so bile utrdbe dvakrat porušene;
  • Sloja II A in B z več podsloji: premišljeno razširjeno mesto iz 14. in 13. stoletja pr. n. št., ki je bilo uničeno okoli leta 1200 pr. n. št.
  • Sloji III A, B in C: mikensko naselje, uničeno morda med napadom Ljudstev z morja (sloj III A). Sloj se nadaljuje s slojem III B, ki se konča z uničenjem okoli leta 1125 pr. n. št., in slojem III C, zadnjo mikensko fazo s pomešanim prebivalstvom.

V 13. stoletju pr. n. št. je bil Enkomi naseljen z Grki, tako kot večina mest na Cipru. Po 13. stoletju pr. n. št. so začela na južni obali Cipra nastajati rivalska mesta. Po potresu okoli leta 1050 pr. n. št. je bilo mesto opuščeno in omogočilo vzpon Salamisa.

Alasija uredi

 
Ogrlica iz Enkomija s kroglicami iz zlata in karneola iz obdobja okoli 1400–1200 pr. n. št., zdaj v Britanskem muzeju[4]
 
Slonokoščena igralna deska iz Enkomija, izdelana v pozni bronasti dobi na Cipru ali v Siriji; Britanski muzej[5]

René Dussaud je dokazal, da je Enkomi mesto, ki se v Amarnskih pismih in drugih besedilih,[6] vključno s hetitskimi, omenja kot Alasija. Heleni so še dolgo potem, ko je bila opuščena, ohranili njeno ime v kultu Alasijskega Apolona (grško Apollo Alasiotas). Njegovo ime se pojavlja na napisih na Cipru vse do 4. stoletja pr. n. št. Arheolog Joseph Offord trdi, da je Apollo Alasiotas ustrezal kanaanskemu bogu Rešefu, ki so ga preselili na Ciper.[7] Nekaterih sodobnih zgodovinarjev njegove trditev ni prepričala.[8] Rogati bog na sliki bi lahko ustrezal grškemu Apolonu.

Izkopavanja uredi

Po več kot deset letih ropanja in iskanja dragocenih grobnih pridatkov, je začel Enkomi leta 1894–1896 sistematično raziskovati A. S. Murray v imenu Britanskega muzeja. Kasneje se mu je pridružila odprava Claudea F. A. Schaefferja, ki jeraziskovala v imenu Ciprskega oddelka za starine. Med pomembne najdbe spadajo napisi v linearni pisavi C in tako imenovani "rogati bog",[9] [10] bronast kipec boga z rogato čelado iz 12. stoletja pr. n. št. Drug dobro znan kipec je kipec boga s koničastim rogatim pokrivalom, oboroženega s ščitom in kopjem.

Sklici uredi

  1. ↑ »KKTC 2011 Nüfus ve Konut Sayımı« [TRNC 2011 Population and Housing Census] (PDF) (v turščini). TRNC State Planning Organization. 6. avgust 2013. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 6. novembra 2013.
  2. ↑ "EKGOMI". Internal Displacement in Cyprus. PRIO Cyprus Centre. Pridobljeno 15. decembra 2014.
  3. ↑ The French excavation report Enkomi-Alasia 1952; Porphyrios Dikaios, ur. Enkomi Excavations 1948–1958.
  4. ↑ British Museum Collection
  5. ↑ British Museum Highlights
  6. ↑ Claude F.A. Schaeffer, ur. Enkomi-Alasia: Nouvelles missions en Chypre. Pariz, 1952.
  7. ↑ Joseph Offord. "Apollo Ressef and Apollo Alasiotas". The Biblical World 16.6 (december 1900):447–450.
  8. ↑ Theo P.J. van den Hout. Journal of Near Eastern Studies 53.2 (april 1994):138–139.
  9. ↑ J.M. Cook. "Archaeology in Greece, 1948–1949". The Journal of Hellenic Studies 70 (1950):14.
  10. ↑ Wronwy Hankey. "Dikaios' excavation volumes". The Journal of Hellenic Studies 95 (1975):262.

Viri uredi

  • Murray, A.S. (1900). "Excavations at Enkomi". V Murray, A.S.; Smith, A.H.; Walters H.B. (uredniki). Excavations in Cyprus. London: British Museum.
  • Peltenburg, E.J. (1999). From isolation to state formation in Cyprus: ca. 3500–1500 BC. V Karageorghis, Vassos; Michalides D. (urednika). The development of the Cypriot economy from the prehistoric period to the present day. Nikosia. str. 17–43.
  • Schaeffer, Claude F.A. (1949). Nouvelles découvertes à Enkomi (Chypre). Parisz: Académie des Inscriptions et Belles Lettres.
  • Schaeffer, Claude F.A. (1952). Enkomi-Alasia I. Paris.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Enkomi&oldid=5359232«