Dvoletnica
Dvólétnica (tudi diciklična rastlina ali biennes) je rastlina, ki običajno v zmernem podnebju potrebuje dve vegetacijski sezoni, da izpolni svoj življenjski cikel.[1][2] V prvi sezoni rastejo in se razvijejo samo vegetativni organi – listi, ki so nizko pri tleh, kratka stebla in korenine. V hladnejšem delu leta rastlina miruje. V drugi sezoni rastlina, podaljša steblo,[3] pogosto po opravljeni vernalizaciji zacveti,[4] razvije semena, plodove in kasneje odmre. Dvoletnic je manj kot enoletnic.[5]
Dvoletnice nimajo vedno strogega dvoletnega življenjskega cikla in večina divjih rastlin lahko potrebuje 3 ali več let, da spolno dozorijo. Kdaj rastlina vstopi v drugo fazo cvetenja in osemenjenja lahko ugotovimo preko velikosti listov v rozeti.[6] Zaradi vremenskih ekstremov lahko rastlina svoj življenjski cikel konča še veliko prej kot v dveh letih.[7] Slednje je precej pogosto pri jaroviziranih sadikah rastlin. Tovrstno vedenje vodi do obravnavanja dvoletnic kot enoletnic. Nasprotno pa se lahko enoletnica, ki raste v izjemno ugodnih razmerah, zelo uspešno razmnožuje s semeni, kar ji daje videz dvoletnice ali trajnice. Nekatere kratkotrajne trajnice se lahko morda zdijo dvoletne. Prave dvoletnice cvetijo le enkrat, medtem ko bodo mnoge trajnice cvetele vsako leto.
Nekaj dvoletnic:[8]
- številne križnice: strniščna repa (Brassica rapa spp. rapa), črna redkev (Raphanus sativus var. niger), navadna barbica (Barbarea vulgaris)
- številne kobulnice: korenje (Daucus carota), peteršilj (Petroselinum crispum), navadni rebrinec (Pastinaca sativa)
- pesa (Beta)
Viri Uredi
- Martinčič A. s sod. (2007). Mala flora Slovenije: ključ za določanje praprotnic in semenk. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana. COBISS 232273664. ISBN 978-961-251-026-8.
Reference Uredi
- ↑ »Annual, Perennial, Biennial?«. Texas Cooperative Extension. Arhivirano iz spletišča dne 14. avgusta 2012. Pridobljeno 31. avgusta 2012.
- ↑ »Biennial«. Oxford Dictionaries. Oxford University Press. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 3. avgusta 2016. Pridobljeno 9. avgusta 2016.
- ↑ »Bolting in vegetables«. Royal Horticultural Society. Arhivirano iz spletišča dne 21. junija 2015. Pridobljeno 21. junija 2015.
- ↑ Amasino, Richard (2018). »A path to a biennial life history«. Nature Plants (v angleščini). 4 (10): 752–753. doi:10.1038/s41477-018-0265-z. ISSN 2055-0278. PMID 30224663. S2CID 52286843.
- ↑ Hart, Robin (1. julij 1977). »Why are Biennials so Few?«. The American Naturalist. 111 (980): 792–799. doi:10.1086/283209. ISSN 0003-0147. S2CID 85343835.
- ↑ Gross, Ronald S.; Werner, Patricia A. (1983). »Probabilities of Survival and Reproduction Relative to Rosette Size in the Common Burdock (Arctium minus: Compositae)«. American Midland Naturalist. 109 (1): 184. doi:10.2307/2425529. JSTOR 2425529.
- ↑ Silvertown, Jonathan W. (1. marec 1983). »Why are Biennials Sometimes Not so Few?«. The American Naturalist. 121 (3): 448–453. doi:10.1086/284074. ISSN 0003-0147. S2CID 83757143.
- ↑ Dr. Božo Krajnčič. Botanika: Razvojna in funkcionalna morfologija z anatomijo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Katedra za aplikativno botaniko, ekologijo in fiziologijo rastlin, Biotehniška fakulteta. ISBN 978-961-251-026-8.