Dvólétnica (tudi diciklična rastlina ali biennes) je rastlina, ki običajno v zmernem podnebju potrebuje dve vegetacijski sezoni, da izpolni svoj življenjski cikel.[1][2] V prvi sezoni rastejo in se razvijejo samo vegetativni organi – listi, ki so nizko pri tleh, kratka stebla in korenine. V hladnejšem delu leta rastlina miruje. V drugi sezoni rastlina, podaljša steblo,[3] pogosto po opravljeni vernalizaciji zacveti,[4] razvije semena, plodove in kasneje odmre. Dvoletnic je manj kot enoletnic.[5]

Navadni peteršilj je dvoletnica. V prvem letu razvije liste, v drugem pa steblo s cvetnimi kobuli.

Dvoletnice nimajo vedno strogega dvoletnega življenjskega cikla in večina divjih rastlin lahko potrebuje 3 ali več let, da spolno dozorijo. Kdaj rastlina vstopi v drugo fazo cvetenja in osemenjenja lahko ugotovimo preko velikosti listov v rozeti.[6] Zaradi vremenskih ekstremov lahko rastlina svoj življenjski cikel konča še veliko prej kot v dveh letih.[7] Slednje je precej pogosto pri jaroviziranih sadikah rastlin. Tovrstno vedenje vodi do obravnavanja dvoletnic kot enoletnic. Nasprotno pa se lahko enoletnica, ki raste v izjemno ugodnih razmerah, zelo uspešno razmnožuje s semeni, kar ji daje videz dvoletnice ali trajnice. Nekatere kratkotrajne trajnice se lahko morda zdijo dvoletne. Prave dvoletnice cvetijo le enkrat, medtem ko bodo mnoge trajnice cvetele vsako leto.

Nekaj dvoletnic:[8]

  • Martinčič A. s sod. (2007). Mala flora Slovenije: ključ za določanje praprotnic in semenk. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana. COBISS 232273664. ISBN 978-961-251-026-8.

Reference

uredi
  1. »Annual, Perennial, Biennial?«. Texas Cooperative Extension. Arhivirano iz spletišča dne 14. avgusta 2012. Pridobljeno 31. avgusta 2012.
  2. »Biennial«. Oxford Dictionaries. Oxford University Press. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 3. avgusta 2016. Pridobljeno 9. avgusta 2016.
  3. »Bolting in vegetables«. Royal Horticultural Society. Arhivirano iz spletišča dne 21. junija 2015. Pridobljeno 21. junija 2015.
  4. Amasino, Richard (2018). »A path to a biennial life history«. Nature Plants (v angleščini). 4 (10): 752–753. doi:10.1038/s41477-018-0265-z. ISSN 2055-0278. PMID 30224663. S2CID 52286843.
  5. Hart, Robin (1. julij 1977). »Why are Biennials so Few?«. The American Naturalist. 111 (980): 792–799. doi:10.1086/283209. ISSN 0003-0147. S2CID 85343835.
  6. Gross, Ronald S.; Werner, Patricia A. (1983). »Probabilities of Survival and Reproduction Relative to Rosette Size in the Common Burdock (Arctium minus: Compositae)«. American Midland Naturalist. 109 (1): 184. doi:10.2307/2425529. JSTOR 2425529.
  7. Silvertown, Jonathan W. (1. marec 1983). »Why are Biennials Sometimes Not so Few?«. The American Naturalist. 121 (3): 448–453. doi:10.1086/284074. ISSN 0003-0147. S2CID 83757143.
  8. Dr. Božo Krajnčič. Botanika: Razvojna in funkcionalna morfologija z anatomijo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Katedra za aplikativno botaniko, ekologijo in fiziologijo rastlin, Biotehniška fakulteta. ISBN 978-961-251-026-8.