Dunajska mirovna pogodba (1866)
Dunajska mirovna pogodba je bila mirovni sporazum med Avstrijskim cesarstvom in Kraljevino Italijo, podpisana na Dunaju 3. oktobra 1866 in potrjena 12. oktobra 1866. Z njo so prenehale sovražnosti po Tretji vojni za neodvisnost Italije,[1] ki je potekala skoraj sočasno s Avstrijsko-prusko vojno.
| Vrsta pogodbe | Mirovni sporazum med Avstrijskim cesarstvom in Kraljevino Italijo |
|---|---|
| Kontekst | Združitev Italije |
| Datum podpisa | 3. oktober 1866 |
| Lokacija | Dunaj, Avstrijsko cesarstvo |
| Podpisniki | |
| Ratifikatorji | |
| Jeziki | nemščina, italijanščina |
Mirovna pogodba je potrdila pogoje 12. avgusta 1866 sklenjenega premirja iz Cormonsa, ki je določal priključitev Benečije in večjega dela Furlanije k francoskemu cesarstvu,[1] vendar z določilom, da naj se prebivalci na referendumu sami odločijo o državni ureditvi, ki ji želijo pripadati.[1]
To je predstavljalo dokončno delitev kraljevine Lombardije–Benečije, ki je bila dotlej pod vladavino Habsburžanov, saj je bila polovica Lombardije v začetku leta 1859 že prepuščena kraljevini Sardiniji, v skladu z določili predhodnje Züriške pogodbe. Le-ta je namreč avstrijsko vlado prisilila k priznanju suverenosti nove Kraljevine Italije. Kljub zmagi avstrijske vojne mornarice nad italijansko v Bitki pri Visu istega leta, je s porazom Avstrije v Avstrijsko-pruski vojni Dunajska mirovna pogodba pomenila tudi dokončen zaton habsburške monarhije kot resnične velike sile. Pogodba je tudi nakazala vzpon Italije kot šeste velike sile v Evropi [1] in razkrila tudi njene kasnejše interese po uveljavitvi ter prevladi v vzhodnem Sredozemlju.
Sklici
uredi- ↑ 1,0 1,1 1,2 1,3 Wawro 1996, str. 281.
Viri
uredi- Wawro, Geoffrey (1996). The Austro-Prussian War: Austria's War with Prussia and Italy in 1866. Cambridge University Press. ISBN 0-521-56059-4.
Glej tudi
uredi | Ta članek o vojaški zgodovini je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite. |