Wikipedija

Dušan Jovanović

(Preusmerjeno s strani Dušan Jovanovič)

Dušan Jovanović, slovenski dramatik, režiser, esejist, *1. oktober 1939, Beograd, † 31. december 2020, Ljubljana.

Dušan Jovanović
Portret
Rojstvo1. oktober 1939({{padleft:1939|4|0}}-{{padleft:10|2|0}}-{{padleft:1|2|0}})[1]
Beograd
Smrt31. december 2020({{padleft:2020|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:31|2|0}})[2] (81 let)
Ljubljana
Državljanstvo Slovenija
 SFRJ
 Kraljevina Jugoslavija
Poklicgledališki režiser, dramatik, esejist, upravnik gledališča, pisatelj, igralec, režiser
Za druge osebe glej Dušan Jovanović (razločitev).

Življenje uredi

Rodil se je Emiliji in Ljubomirju Jovanoviću. Oče (rojen 1912) je bil skupaj z bratom dvojčkom Svetozarjem, starejšima sestrama Zoro in Darinko ter bratom Dušanom iz družine zakoncev Riste Jovanovića, Srba iz vasi Skulanovo pri Lipljanu na Kosovu, in Ane Hrisafidu, Grkinje iz Aten. Njegova mati Emilija (rojena 1911; hrvaško-nemškega rodu), pa je bila hči Ferdinanda iz Osijeka in Marije Zelenko.

Drugo svetovno vojno je pretežno prebil pri babici Ani. Njegova starša sta se ločila leta 1945, ko je bil star 6 let. Po ločitvi se je oče Ljubomir poročil s Slovenko in se s sinom leta 1953 preselil v Ljubljano, mama pa je ostala v Beogradu. Oče se je v Sloveniji še dvakrat poročil in ločil. Dušan ima dve polsestri.

V Ljubljani je na Filozofski fakulteti študiral angleščino in francoščino in v začetku šestdesetih let diplomiral. Nato je študiral režijo na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Konec šestdesetih let je bil eden od ustanoviteljev in direktor Gledališča Pupilije Ferkeverk, v okviru katerega je bila uprizorjena kultna predstava Pupilija, papa Pupilo pa Pupilčki. Predstava je eksperiment možnosti in meja gledališča, novo oblikovanje razmerja med besedilom in uprizoritvijo. V začetku sedemdesetih let je bil soustanovitelj in direktor Eksperimentalnega gledališča Glej, konec sedemdesetih pa do srede osemdesetih (1978-1985) pa je zasedal položaj umetniškega vodje Slovenskega mladinskega gledališča in v tej vlogi odločilno prispeval k razširitvi njegovega repertoarja na tudi na odraslo publiko in posledično njegovo širšo uveljavitev.

Na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo je od leta 1989 dalje predaval gledališko režijo kot redni profesor in mdr. vodil katedro za gledališko in radijsko režijo. Vodil je tudi delavnice dramskega pisanja na Filozofski fakulteti v Ljubljani in gledaliških festivalih, svoje pedagoške metode pa je strnil v priročniku Dramsko pisanje (2015). V življenju je režiral skoraj sto (preko 90) predstav. V letih 2005-08 je predsedoval upravnemu odboru Prešernovega sklada.

Iz prvega zakona z Vido Zei je imel sina, lutkarja in režiserja Saša Jovanovića, iz drugega z igralko Mileno Zupančič pa hčer Mašo Jovanović.

Dramski opus uredi

Dramski opus avtorja sestavlja družbenokritična dramatika, drama absurda, ludistična, ironična dramatika ter intimne drame.

Družbenokritična dramatika obravnava probleme družbe, oblasti in vojne. V to skupino spada drama Osvoboditev Skopja, ki pripoveduje o koncu druge svetovne vojne skozi perspektivo šestletnega dečka. Kaos in vojno zmedo prikazuje tudi jezik drame, ki ga dramski pripovedovalec označi za slovensko-makedonsko-srbsko spakedranščino. Sem sodijo tudi Karamazovi. Drama prikazuje uničujoče posledice vojnega in povojnega (ideološkega) nasilja na družino. V simbolnem smislu je drama pripoved o tem, da se svet iz drobcev, na katere se je razletel, nikoli več ne da sestaviti, in v tem smislu je nadaljevanje Osvoboditev Skopja. V to skupino uvrščamo tudi Balkanska trilogija, ki jo sestavljajo drame Antigona, Uganka korajže, Kdo to poje Sizifa. Trilogija prinaša avtorjevo reakcijo na tragična vojna dogajanja na ozemlju Jugoslavije. Vse tri drame so s preigravanjem klasičnih dramskih modelov, s prevzemanjem že obstoječih motivov, ki gradijo novo pomensko celoto, in z vračanjem k mitu, ki pa ne more razrešiti dilem sodobnega človeka, zavezane poetiki postmodernizma.

Absurdno, ludistično, ironično dramatiko predstavljata drami Znamke, nakar še Emilija ter Norci. Prva je sestavljena iz mešanice različnih, ne le literarnih žanrov, celotna drama pa je absurdno-parodična igra. Gre za model igre v igri, v katerem prihaja do nenehnih novih situacij, nobena od dramskih oseb pa nima ene same vloge. Drama Norci povezuje značilnosti drame absurda s satiro in parodijo, pomemben element teksta je ludizem. Drama je tudi družbenokritična, saj se na izrazito parodičen način dotika ideološkega temelja revolucije.

Intimni drami sta Zid, jezero in Eksibicionist. Obe sta nastali na podlagi časopisnih novic. Prva prikazuje zakonca Lidijo in Rudija, ki ne zmoreta več skupnega življenja, zato si stanovanje pregradita na pol. Gre za simultano dogajanje v dveh prostorih. Besedilo je izpoved obeh dramskih oseb. Eksibicionist tematizira osamljenost in težave, ki jih povzročajo odtujeni medsebojni odnosi. Drama je zasnovana kot filmski scenarij in je bila najprej podpisana s psevdonimom O. J. Traven, šele tri leta po krstni uprizoritvi in dve leti po prejemu Grumove nagrade za to delo se je avtor ob knjižni izdaji dela podpisal s pravim imenom.

Značilnosti uredi

Janko Kos trdi, da je Jovanović v slovenski dramatiki med prvimi uresničil zamisli čistega ali skrajnega modernizma, nazadnje pa je iz njega prešel v nove, bolj realistične ali deloma postmodernistične zvrsti dramske umetnosti. Po zgledu Eugèna Ionesca in drugih avtorjev absurdnega gledališča je na oder uvedel nelogične zgodbe, položaje in dialoge, vendar je že tu povezoval dramaturgijo absurda s satiro in parodijo, pa tudi s temami politično angažiranega gledališča. Obenem je oblike absurdnega gledališča povezoval z drugimi načini gledališkega modernizma, celo s "happeningom", ki odpravlja meje med odrom in občinstvom.

Bibliografija uredi

Dramska dela uredi

 
Uprizoritev drame Znamke, nakar še Emilija leta 1969, SNG Drama Ljubljana
  • Tumor v glavi! (Jovo na novo) (2017)
  • Avto stop (2018, avtor)
  • Žrtve radia BUM BUM (2018, avtor besedila)
  • Otroci na oblasti / Power to the Children (2019)

Esejistika uredi

(proti koncu 90. let dvajsetega stoletja se je uveljavil tudi kot kolumnist in esejist)

Poezija uredi

  • pesniška zbirka Nisem (2011)

Priročnik uredi

Režije uredi

Vloge v filmu in filmi o njem uredi

  • Ne/znani oder - Premiere (1997)
  • Šepet iz naslonjača (1997)
  • Ne/znani oder : Pantomima, Um (Dušan Jovanović) gledališki TV-dokumentarec (2003)
  • Quick View - študijski projekt (2005)
  • dokumentarni TV-film Slavka Hrena Gledališka žival : portret Dušana Jovanovića (2006)
  • film Jonasa Žnidaršiča Prepisani (2010) - nastopil v 2. epizodi spletne nadaljevanke kot Ciril Arko, najmlajši in najvplivnejši general JLA.
  • film Gorana Vojnoviča Piran - Pirano (epizodna vloga)
  • film Branka Đurića ?? (epizodna vloga)
  • film Matevža Luzarja Srečen za umret (2012)
  • film Mihe Knifica: Štiri stvari, ki sem jih holel početi s tabo (2015) (epizodna vloga - pisatelj)
  • dokumentarni film Rajka Grlića in Matjaža Ivanišina Vsaka dobra zgodba je ljubezenska zgodba (2017) o predstavi Boris, Milena, Radko

Nagrade in priznanja uredi

Sklici uredi

  1. ↑ The Fine Art Archive — 2003.
  2. ↑ https://www.rtvslo.si/kultura/oder/umrl-je-dramatik-in-reziser-dusan-jovanovic/547569

Glej tudi uredi

Viri uredi

  • Alamanah Svetovni dnevi slovenske literature; Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete, 2006. (COBISS)
  • Silvija Borovnik: Slovenska dramatika v drugi polovici 20.stoletja; Slovenska matica, 2005. (COBISS)
  • Aleksandra Lutar Ivanc: Album slovenskih književnikov; Mladinska knjiga, 2006. (COBISS)
  • Janko Kos: Pregled slovenskega slovstva; Državna založba Slovenije, 2001. (COBISS)
  • Tomaž Toporišič: Dušan Jovanović in performativni obrat, Ranljivo telo teksta in odra, Knjižnica MGL, 2007. (COBISS)
  • Saša Heigl: Dušan Jovanović kot režiser lastnih dramskih besedil, 2000.
  • sigledal.org


Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Dušan_Jovanović&oldid=6116284«