Svetlana Slapšak

slovenska antropologinja

Svetlana Slapšak, slovenska literarna zgodovinarka, antropologinja, klasična filologinja, pisateljica * 18. januar 1948, Beograd. Živi in dela v Ljubljani.

Svetlana Slapšak
Portret
Rojstvo18. januar 1948({{padleft:1948|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:18|2|0}})[1] (76 let)
Beograd
Državljanstvo SFRJ
 Slovenija
Poklicantropologinja

Svetlana Slapšak je leta 1971 diplomirala iz klasične filologije na Filološki fakulteti v Beogradu, leta 1975 tam magistrirala, doktorirala pa leta 1984 z disertacijo Vukov Rječnik i prevedenice sa grčkog. Na Inštitutu za književnost in umetnost v Beogradu je bila do leta 1988 znanstvena sodelavka. Leta 1986 je na Filozofski fakulteti v Ljubljani postala docentka za srbsko in črnogorsko književnost.[2]

Dela uredi

Svetlana Slapšak je avtorica številnih del s področja antropologije, lingvistike, klasičnih študij, študij spola, balkanologije in komparativistike. Objavila je več kot 50 knjig, preko 400 znanstvenih študij in preko 1000 esejev. Prevedla je ogromno del iz latinščine, stare in nove grščine, francoščine in angleščine. Prevaja tudi iz slovenščine v srbščino.[3] Kolumne piše za Večer (Maribor, 1999– ) ter je glavna in odgovorna urednica beograjskega strokovnega in literarnega časopisa ProFemina. Bila je sourednica satiričnega časopisa Frontisterion, ki je bil prepovedan že s prvo številko, ona pa je bila za več let ob potni list.[4] V preteklosti je kolumne pisala za časopise Književna reč (Beograd, 1983–1987), Vreme (Beograd), Teleks (Ljubljana, 1988–1990), Nezavisni (Novi Sad, 1995–1998).

Seznam nekaterih knjig:

  • Svi Grci nazad! : eseji o helenizmu u novijoj srpskoj književnost, 1985
  • Vukov Rječnik i prevedenice sa grčkog, 1987
  • Trivijalna književnost : zbornik tekstova, 1987
  • Ogledi o bezbrižnosti : srpski intelektualci, nacionalizam i jugoslovenski rat, 1994
  • Otrokove pravice, 1995
  • Leon in Leonina ali Zgodba o vztrajnosti, 1997
  • Ratni Kandid, 1997
  • Za antropologijo antičnih svetov, 2000
  • Ženski ikoni na XX vek  (v makedonščini; Ženske ikone 20. stoletja), 2003
  • Ženske ikone 20. stoletja : 60 antropoloških esejev, 2005
  • Ženske ikone antičkog sveta, 2006
  • Mala crna haljina : eseji o antropologiji i feminizmu, 2007 
  • Mikra theatrika : antropološki pogled na antično in sodobno gledališče, 2011  
  • Hronospore II : eseji i komentari, 2010
  • Zelje in spolnost : iz zgodovinske antropologije hrane : študija o kultni, ritualni in kulturni vlogi zelja, 2013
  • Antička miturgija : žene, 2013
  • Kuhinja z razgledom: eseji iz antropologije hrane, 2016

Nominacije in nagrade[5] uredi

  • Nagrada Miloš Crnjanski za eseje, 1990
  • Nagrada American PEN Freedom of Expression Award, 1993
  • Nagrada Helsinki Watch Award, 2000
  • Nagrada Helen Award, Montreal, 2001
  • Nominacija za Nobelovo nagrado za mir za gibanje 1000 žensk za mir, 2005
  • Nagrado Mirka Kovača za knjigo esejev o hrani Leteći pilav, 2015 

Sklici uredi

  1. data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
  2. »ODDELEK ZA SLOVANSKE JEZIKE IN KNJIŽEVNOSTI«. slovlit.ff.uni-lj.si. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 21. oktobra 2016. Pridobljeno 16. oktobra 2016.
  3. »Svetlana Slapšak - Založba Goga«. Založba Goga. Pridobljeno 16. oktobra 2016.
  4. »Svetlana Slapšak«. 28. oktober 2012. Pridobljeno 16. oktobra 2016.
  5. »ZENIČKE SVESKE«. www.zesveske.ba. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. oktobra 2016. Pridobljeno 16. oktobra 2016.

Zunanje povezave uredi