Draperjeva točka

Draperjeva točka je približna temperatura, pri kateri skoraj vse trdnine oddajajo vidno svetlobo zaradi sevanja črnega telesa. Znaša 525 °C (798 K oziroma 977 °F), določil pa jo je John William Draper leta 1847.[1][2][3]

Draperjevo točko se lahko ponazori kot temno rdeči prehod med svetlim in temnim delom kovinske palice.

Telesa pod to temperaturno točko sevajo v glavnem v infrardečem delu spektra, torej pri daljših valovnih dolžinah, in oddajajo zanemarljivo malo vidne svetlobe. Vrednost Draperjeve točke se lahko izračuna iz Wienovega zakona:[4]

kjer je:

  • Boltzmannova konstanta,
  • Planckova konstanta,
  • – temperatura (v kelvinih),
  • – frekvenca vrha sevanja pri Draperjevi točki.

Z izračunom se dobi frekvenco vrha sevanja, ki znaša 46,9 terahercov (THz), kar se nahaja ravno na prehodu iz infrardečega spektra sevanja v slabo vidno temno rdečo barvo.[5]

Po Stefan-Boltzmanovem zakonu črno telo pri Draperjevi točki seva 23 kW na kvadratni meter, kar je večinoma v infrardečem delu spektra.

Glej tudiUredi

SkliciUredi

ViriUredi

  • Draper, John William (1847). "On the Production of Light by Heat". The London, Edinburgh and Dublin philosophical magazine and journal of science. str. 345–359.
  • Mahan, J. Robert (2002). Radiation heat transfer: a statistical approach (3 izd.). Wiley-IEEE. str. 58. ISBN 978-0-471-21270-6.
  • Murray, J. (1878). "Science: Draper's Memoirs". The Academy. Vol. XIV no. 338. str. 408.
  • Starr, Cecie (2005). Biology: Concepts and Applications. Thomson Brooks/Cole. ISBN 0-534-46226-X.
  • Wannier, Gregory Hugh (1987) [1966]. "Chapter 10-2". Statistical Physics. New York: Dover Publications. ISBN 978-0-486-65401-0. OCLC 15520414.