Wikipedija

Dovje

naselje na Gorenjskem v Sloveniji

Dovje je razloženo naselje z gručastim jedrom z dobrimi 600 prebivalci v Občini Kranjska Gora. Skupaj z bližnjo Mojstrano tvori krajevno skupnost Dovje-Mojstrana. Leži v Zgornjesavski dolini na rečnem vršaju, ki ga je nasulo več potokov izpod karavanške Kepe. Naselje je nad levim bregom reke Save Dolinke in nad cesto, ki vodi skozi Zgornjesavsko dolino od Jesenic proti Kranjski Gori. K Dovjemu spadata zaselka Mlinca in Vatiš.

Dovje
Dovje se nahaja v Slovenija
Dovje
Dovje
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 46°28′3.21″N 13°57′0.95″E / 46.4675583°N 13.9502639°E / 46.4675583; 13.9502639
DržavaSlovenija Slovenija
Statistična regijaGorenjska regija
Tradicionalna pokrajinaGorenjska
ObčinaKranjska Gora
Površina
 • Skupno27,159 km2
Nadm. višina
711,4 m
Prebivalstvo
 (2020)[2]
 • Skupno627
 • Gostota23 preb./km2
Časovni pasUTC+1 (CET)
 • PoletniUTC+2 (CEST)
Poštna številka
4281 Mojstrana
Zemljevidi
Dovje - Vas
LegaObčina Kranjska Gora
RKD št.9892 (opis enote)[3]

Prebivalci se preživljajo z živinorejo (poleti še vedno pasejo na planinah), nekateri pa so zaposleni na Jesenicah in v sosednji Mojstrani.

Ime

uredi

Dovje je v zgodovinskih virih izpričano leta 1029 kot Lenginvuélt, leta 1065 kot Lenginvelt in leta 1318 kot Langenuelt.[4][5] Slovensko ime temelji na prevodu nemškega imena (dobesedno 'dolga njiva'), domnevno z razvojem narečja iz *dolgē (polje), ki se nanaša na uporabo okoliških zemljišč.

Župnijska cerkev sv. Mihaela je z začetka 14. stoletja. Na Dovjem[opomba 1] je 38 let župnikoval skladatelj in gornik Jakob Aljaž. V župnišču mu je posvečena spominska soba, ob magistralni cesti med obema Mojstrano in Dovjem stoji njegov spomenik.

Opombe

uredi
  1. ↑ Predlog na se uporablja zato, ker je ime Dovje nastalo iz *Dolgoje polje, tj »dolgo polje«.[6]

Sklici

uredi
  1. ↑ »Največja naselja po površini«. Statistični urad Republike Slovenije. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. marca 2016. Pridobljeno 24. marca 2016.
  2. ↑ »Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno«. Statistični urad Republike Slovenije.
  3. ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 9892«. Geografski informacijski sistem kulturne dediščine. Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
  4. ↑ »Slovenska historična topografija«. Pridobljeno 26. januarja 2020.
  5. ↑ Snoj, Marko (2009). Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen. Ljubljana: Modrijan. str. 120.
  6. ↑ Snoj, Marko (Junij 2019). »Etimologija predlogov »v« in »iz« ter »na« in »z« ob zemljepisnih imenih«. Jezikovna svetovalnica. ISJFR ZRC SAZU.

Viri

uredi
  • Kladnik, Darinka Sto slovenskih krajev Prešernova družba, Ljubljana, 1994 (COBISS)
  • Krušič, Marjan (2009). Slovenija: turistični vodnik. Založba Mladinska knjiga. COBISS 244517632. ISBN 978-961-01-0690-6.

Glej tudi

uredi

Zunanje povezave

uredi
  •   Predstavnosti o temi Dovje v Wikimedijini zbirki
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Dovje&oldid=6208998«