Donji Karin

naselje na Hrvaškem

Donji Karin je naselje na Hrvaškem, ki upravno spada pod mesto Benkovac Zadrske županije.

Donji Karin
Donji Karin - srbska pravoslavna cerkev "Sv. Kirik i Julita"
Donji Karin - srbska pravoslavna cerkev "Sv. Kirik i Julita"
Donji Karin se nahaja v Hrvaška
Donji Karin
Donji Karin
Geografska lega na Hrvaškem
44°6′25.2″N 15°37′19.2″E / 44.107000°N 15.622000°E / 44.107000; 15.622000
DržavaHrvaška Hrvaška
ŽupanijaZadrska županija Zadrska županija
MestoBenkovac
Nadm. višina
28 m
Prebivalstvo
 (2001)
 • Skupno101
Poštna številka
23452 Karin
Vir: Publikacije Državnega zavoda za statistiko Republike Hrvaške (kjer ni drugače navedeno).

Donji Karin leži na južni obali Karinskega morja okoli 2 km zahodno Gornjega Karina in 16 km severno od Benkovca. Ob obali stoji veliko število počitniških hišic. Ob presihajoči rečici je nastalo središče tega raztresenega naselja, ki ga sestavlja niz zaselkov.

Zgodovina

uredi

Na lokaciji Miodrag se nahajajo ostanki ilirske megalitske utrdbe z otanki hrama boginje Latre, rimski amfiteater in srednjeveška turška utrdba. .[1] Na področju današnjega Donjega Karina se je nahajalo utrjeno ilirsko, kasneje še keltsko in rimsko naselje Corinium, ki je ležalo ob tedanji cesti, ki je povezovala notranjost antične province v kateri so živeli Liburni z Zadrom. V zgodnjem srednjem veku je bil pod oblastjo ostrogotov (5. do 6. stol.), Bizantinskega cesarstva (6. do 7. stol.), Frankovskega cesarstva (7. do 9. stol.) ter nato od 10. stol. v sestavu Hrvaške. Okoli leta 950 ga pod imenom Cori (grško τὸ ϰόρı) omenja Konstantin VII. Porfirogenet kot središče ene od enajstih hrvaških županij. V poznem srednjem veku je bil Karin med drugim v lasti družin Gusići in Karlovići, med leti 1527 do 1685 so bili njegovi gospodarji Turki, nato pa Benečani. Na izlivu rečice Karišnice v morje je verjetno že od 9. stol. stal benediktinski samostan. Na njegovih ruševinah je bil leta 1429 zgrajen sedanji frančiškanski samostan Svete Marije Brezgorješne.[1]

Demografija

uredi
Pregled števila prebivalcev po letih[2]
1857 1869 1880 1890 1900 1910 1921 1931 1948 1953 1961 1971 1981 1991 2001
0 0 21 14 8 31 0 0 698 749 724 649 575 514 101

Viri in opombe

uredi
  1. 1,0 1,1 Hrvatska enciklopedija . Leksikonografski zavod Miroslav Krleža, Zagreb 1999-2009.
  2. - Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857.-2001.

Glej tudi

uredi