Divodikov trioksid (tudi vodikov trioksid ali trioksidan) je nestabilna molekula s formulo H2O3 ali HOOOH. Spada v skupino vodikovih polioksidov.[2] V vodnih raztopinah vodikov trioksid razpade na vodo in kisik. Obratna reakcija, adicija singletnega kisika k molekuli vode, običajno ne poteče zaradi tega, ker singletni kisik ni stabilen in se relativno redko tvori. Drugače je v bioloških sistemih, kjer je znano, da se ozon tvori iz singletnega kisika.[3]

Divodikov trioksid
Strukturna formula
Imena
IUPAC ime
Trioksidan[1]
Druga imena
Divodikov trioksid
Identifikatorji
3D model (JSmol)
ChEBI
ChemSpider
Gmelin 200290
  • InChI=1S/H2O3/c1-3-2/h1-2H
    Key: JSPLKZUTYZBBKA-UHFFFAOYSA-N
  • InChI=1/H2O3/c1-3-2/h1-2H
    Key: JSPLKZUTYZBBKA-UHFFFAOYAV
  • OOO
Lastnosti
H2O3
Molska masa 50,01 g·mol−1
Če ni navedeno drugače, podatki veljajo za material v standardnem stanju pri 25 °C, 100 kPa).
Sklici infopolja
Molekula divodikovega trioksida


Pri reakciji med trioksidanom (modro) in vodo (rdeče) nastane dodatna molekula vode in molekularni kisik.

Priprava

uredi

Divodikov trioksid se lahko pridobi v majhnih, toda zaznavnih količinah z reakcijo ozona in vodikovim peroksidom, ali z električno disociacijo vode. Večje količine se lahko pripravijo z reakcijo ozona z organskimi reducenti pri nizkih temperaturah z raznimi organskimi raztopinami.

Reakcija ozona z vodikovim peroksidom je znana kot »Peroksonov proces«. Ta mešanica se uporablja že nekaj časa za razkuževanje podzemne vode onesnažene z organskimi spojinami. Reakcija proizvaja H2O5.[navedi vir]

Struktura

uredi

V letu 2005 so trioksidan eksperimentalno detektirali z mikrovalovno spektroskopijo. Spektroskopske analize so pokazale da ima molekula linearno nagnjeno strukturo H-O-O-O-H, s krajšo O-O vezjo, kot pri vodikovem peroksidu. Prav tako je trioksidan rahlo bolj kisel od vodikovega peroksida.[4]

Reakcije

uredi

Vodikov trioksid v organskih topilih pri sobni temperaturi hitro razpade v vodo in kisik, z razpolovno dobo približno 16 minut, v vodi pa razpade v nekaj milisekundah.

Glejte tudi

uredi
  1. Nomenclature of Organic Chemistry : IUPAC Recommendations and Preferred Names 2013 (Blue Book). Cambridge: The Royal Society of Chemistry. 2014. str. 1024. doi:10.1039/9781849733069-FP001. ISBN 978-0-85404-182-4.
  2. Cerkovnik, J.; Plesničar, B. (2013). »Recent Advances in the Chemistry of Hydrogen Trioxide (HOOOH)«. Chem. Rev. 113: 7930–7951. doi:10.1021/cr300512s. PMID 23808683.
  3. Nyffeler, P.T.; Boyle, N.A.; Eltepu, L.; Wong, C.-H.; Eschenmoser, A.; Lerner, R.A.; Wentworth Jr., P. (2004). »Dihydrogen Trioxide (HOOOH) Is Generated during the Thermal Reaction between Hydrogen Peroxide and Ozone«. Angew. Chem. Int. Ed. 43: 4656–4659. doi:10.1002/anie.200460457. PMID 15317003.
  4. Suma, K.; Sumiyoshi, Y.; Endo, Y. (2005). »The Rotational Spectrum and Structure of HOOOH«. J. Am. Chem. Soc. 127: 14998–14999. doi:10.1021/ja0556530. PMID 16248618.