Castillon-la-Bataille

Castillon-la-Bataille (do 1953 Castillon-sur-Dordogne, okcitansko Castilhon de la Batalha) je naselje in občina v jugozahodnem francoskem departmaju Gironde regije Nove Akvitanije. Leta 2009 je naselje imelo 3203 prebivalce.

Castillon-la-Bataille
DSC07516 Castillon la Bataille k.jpg
Castillon-la-Bataille se nahaja v Francije
Castillon-la-Bataille
Castillon-la-Bataille se nahaja v Nova Akvitanija
Castillon-la-Bataille
44°51′12″N 0°2′40″W / 44.85333°N 0.04444°W / 44.85333; -0.04444Koordinati: 44°51′12″N 0°2′40″W / 44.85333°N 0.04444°W / 44.85333; -0.04444
DržavaFrancija
RegijaNova Akvitanija
DepartmaGironde
OkrožjeLibourne
KantonCastillon-la-Bataille
InterkomunalitetaSkupnost občin
Castillon Pujols
Upravljanje
 • Župan (2008-2014) Michel Holmière (Zveza za ljudsko gibanje)
Površina
1
5,68 km2
Prebivalstvo
 (1. januar 2017)[1]
3.166
 • Gostota560 preb./km2
Časovni pasUTC+01:00 (CET)
 • Poletje (DST)UTC+02:00 (CEST)
INSEE/Poštna številka
33108 /33350
Nadmorska višina2–104 m
(povp. 27 m)
1 Podatki francoske zemljiške knjige, ki ne vključujejo jezer, mlak, ledenikov > 1 km2 in rečnih estuarijev.

GeografijaUredi

Naselje leži v pokrajini Gujeni ob reki Dordogne in njenem desnem pritoku Lidoire, 47 km vzhodno od Bordeauxa.

UpravaUredi

Castillon-la-Bataille je sedež istoimenskega kantona, v katerega so poleg njegove vključene še občine Belvès-de-Castillon, Gardegan-et-Tourtirac, Sainte-Colombe, Saint-Étienne-de-Lisse, Saint-Genès-de-Castillon, Saint-Hippolyte, Saint-Laurent-des-Combes, Saint-Magne-de-Castillon, Saint-Pey-d'Armens, Saint-Philippe-d'Aiguille, Sainte-Terre, Les Salles-de-Castillon in Vignonet z 10.382 prebivalci.

Kanton Castillon-la-Bataille je sestavni del okrožja Libourne.

ZgodovinaUredi

Naselbina je bila 17. julija 1453 prizorišče poslednje bitke v stoletni vojni, v kateri sta vojski Francoskega kraljestva in Bretonskega vojvodstva odločilno porazili angleško vojsko, in po kateri Angleži, tudi zaradi izbruha vojne rož, niso bili več v stanju zahtevati francosko krono. Po bitki so izgubili vse kontinentalne posesti razen Calaisa, ki je ostal v njihovih rokah še dobrih sto let zatem (do 1558).

ZanimivostiUredi

  • mestna vrata Porte du midi, del nekdanjega srednjeveškega obzidja,
  • baročna cerkev sv. Simforijana iz 18. stoletja.

OsebnostiUredi

Pobratena mestaUredi

Zunanje povezaveUredi


  1. "Populations légales 2017". Pridobljeno dne 6. januar 2020.