Wikipedija

Carolina Eyck

Carolina Eyck, nemško-lužiškosrbska glasbenica in skladateljica, * 26. december 1987, Berlin, Nemčija.

Carolina Eyck
Portret
Osnovni podatki
Rojstvo26. december 1987({{padleft:1987|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:26|2|0}}) (36 let)
Berlin
Slogiklasična glasba, elektronska glasba, sodobna klasična glasba
Poklicskladateljica, glasbenica
Glasbilateremin, viola, vokal

Eyckova je ena največjih svetovnih virtuozov na tereminu.[1] S svojimi koncerti po svetu je pomagala k promociji tega nenavadnega instrumenta.[2]

Življenjepis uredi

Po svojem debiju z Berlinsko filharmonijo je bila povabljena na mednarodni glasbeni festival Bohuslav Martinu v Baslu, festival Davos v Švici, Konzerthaus Berlin, Festivalsko dvorano v Salzburgu, Teatro Nacional v Lizboni in Palačo umetnosti v Budimpešti. Koncertirala je na Poljskem, Češkem,[3] v Luksemburgu, na Švedskem,[4] Finskem,[5] v Združenem kraljestvu,[6] Italiji,[7] Švici,[8] Avstriji, na Japonskem, v Mehiki, Čilu, na Portugalskem, Madžarskem, v Pakistanu,[9] Turčiji[10] in v ZDA.[11] Na svojih koncertnih turnejah je sodelovala z drugimi glasbeniki in orkestri, kot so Heinz Holliger, Robert Kolinsky, Gerhard Oppitz, Andrej Borejko, Michael Sanderling, Gürer Aykal, John Storgårds, Nemški simfonični orkester Berlin, Bernski simfonični orkester, Essenski filharmonični orkester, Brandenburški orkester, Orkester Stuttgartske filharmonije,[12] Laplandski komorni orkester, Heidelberški simfonični orkester in Orkester Mozarteum iz Salzburga. Kot gostja je sodelovala s Hamburškim baletom pri izvedbi "Male morske deklice" Lere Aubach, ki so potekale na Japonskem in v San Franciscu.[11] Leta 2012 je odigrala solo na svetovni premieri simfonij "Mezopotamija" in "Vesolje", skladatelja Fazila Sayja.[10] Finski skladatelj Kalevi Aho je Carolini posvetil koncert za teremin, katerega je krstno izvedla oktobra 2012.[13] Koncert za teremin "Dancefloor With Pulsing", ki ga je za Carolino napisal francoski skladatelj Regis Carpo, je bil krstno izveden z Bruseljsko filharmonijo leta 2018.[14]

Leta 2006 je Eyckova objavila prvi daljši učbenik za teremin z naslovom "Umetnost igranja teremina".[15] Od leta 2010 je Eyckova umetniška vodja Poletne akademije teremina v mestu Colmar v Franciji, od takrat pa vodi delavnice in mojstrske tečaje po vsem svetu. Leta 2006 je bila Eyckova zmagovalka Mednarodnega tekmovanja skladateljev, ki ga je priredila Radiotelevizija Berlin-Brandenburg.[16] Leta 2010 je Eyckova diplomirala iz viole na Kraljevem glasbenem kolidžu v Stockholmu.

Leta 2015 je prejela nagrado "Echo Klassik" v kategoriji "Koncertni posnetek leta (glasba 20./21. stoletja)" za izvedbo tereminskega koncerta "Osem obdobij" Kalevija Aha. Izvedla ga je z Laplandskim komornim orkestrom, kateremu je dirigiral John Storgårds, posnetek pa je izšel leta 2014 pri založbi BIS Records.[17][18]

14. avgusta 2020 je Eyckova sodelovala v oddaji In Tune na radiju BBC Radio 3, kjer je govorila o tereminu.[19] Med oddajo je izvedla odlomek lastne kompozicije Friend, pa tudi celotno verzijo teme Doctor Who.[20]

Kompozicije uredi

  • "Sciciani—Am wendischen Burgwall" Slike za harmoniko in godala, svetovna premiera: 16. september 2006, izvedba: Cottbuški filharmonični orkester, dirigent GMD Reinhard Petersen, solist Aidar Gainulin
  • "CIANI—Am wendischen Burgwall" Slike za teremin in orkester, svetovna premiera: 4. februar 2007, izvedba: orkester Glasbene gimnazije Carla Philippa Emanuela Bacha, francoska katedrala Berlin
  • "Syllableaves" Koncert za teremin in orkester, svetovna premiera: 24. april 2010, izvedba: Simfonični orkester Gävle, dirigent: Fredrik Burstedt, Konzerthaus Gävle
  • "Sauselei" Duet za violo in glas (2010)
  • "Fantasias" za teremin in godalni orkester (2015)

Izbrana diskografija uredi

 
Carolina Eyck v jazz klubu "Telegraph"
  • Carolina Eyck plays works for Theremin (2008)
  • Heinz Holliger Oboe Fantasy (2008)
  • Episodes von Dante's Dream (2009)
  • Kalevi Aho: Theremin Concerto - Horn Concerto (2009)
  • Fazil Say: Sinfonie 2, Op.38 Mesopotamia & Sinfonie 3,Op. 43 Universe Fazil Say (2013)
  • 'The Little Mermaid (2011)
  • Improvisations for Theremin and Piano (2014)
  • Tarnow: Theremin Sonatas (2015)
  • Fantasias for Theremin and String Quartet (2016)
  • Waves (2019)
  • Elephant in Green (2019)
  • Elegies for Theremin & Voice (2019)

Knjigi uredi

  • Carolina Eyck: The Art of Playing the Theremin. SERVI Verlag, Berlin 2006, ISBN 3-933757-08-8
  • Carolina Eyck: Die Kunst des Thereminspiels. SERVI Verlag, Berlin 2006, ISBN 3-933757-07-X

Sklici uredi

  1. ↑ »Making this a unique experience was theremin virtuoso Carolina Eyck from Berlin, the finest such performer you will likely ever run into«. artssf.com. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13. novembra 2014. Pridobljeno 11. aprila 2021.
  2. ↑ »German radio podcast«. Der junge Kulturkanal. Pridobljeno 11. aprila 2021.
  3. ↑ »Friday, 25 March 2011 - Absolventský koncert«. Martinu.cz. Pridobljeno 10. aprila 2021.
  4. ↑ »Vackert? Tja. Häftigt? Definitivt!«. Gd.se. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26. aprila 2010. Pridobljeno 10. aprila 2021.
  5. ↑ »News - Fennica Gehrman«. Fennicagehrman.fi. 8. julij 2011. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13. novembra 2014. Pridobljeno 10. aprila 2021.
  6. ↑ »Carolina Eyck«. Theremin.tv. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23. februarja 2015. Pridobljeno 10. aprila 2021.
  7. ↑ »Fondazione The Brass Group«. Thebrassgroup.fi. Pridobljeno 10. aprila 2021.
  8. ↑ Zeitung, Jungfrau (11. julij 2012). »Ein grosser Schweizer Musiker«. Jungfrau Zeitung. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 15. januarja 2013. Pridobljeno 10. aprila 2021.
  9. ↑ »Carolina Eyck to perform in City today«. Pakistan Newspaper "The Nation". Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 22. aprila 2012. Pridobljeno 10. aprila 2021.
  10. ↑ 10,0 10,1 »The Premiere (and The Politics) of Fazil Say's New Symphony«. Seen and Heard International. Pridobljeno 10. aprila 2021.
  11. ↑ 11,0 11,1 »Earplay, Herbst Theatre, San Francisco«. Financial Times. Pridobljeno 10. aprila 2021.
  12. ↑ Stuttgarter Philharmoniker, Landeshauptstadt Stuttgart. »Die Große Reihe – Die Macht des Schicksals (2) - 09.11.2011 - Stuttgarter Philharmoniker«. Stuttgart-philharmoniker.de. Pridobljeno 10. aprila 2021.
  13. ↑ »News - Fennica Gehrman«. Fennicagehrman.fi. 8. julij 2011. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13. novembra 2014. Pridobljeno 11. aprila 2021.
  14. ↑ Musica, A. R. S. »Brussels Philharmonic plays Zorn, Zappa, Campo & Constant (Openingsconcert) | ARS Musica«. www.arsmusica.be. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 10. aprila 2021. Pridobljeno 11. aprila 2021.
  15. ↑ »Video: Carolina Eyck Explains How to Play the Theremin and Performs a Haunting Tune«. reverb.com. Pridobljeno 11. aprila 2021.
  16. ↑ »Internationaler Kompositionswettbewerb des RBB - rbb Rundfunk Berlin-Brandenburg«. Rbb-online.de. Pridobljeno 11. aprila 2021.
  17. ↑ Online, FOCUS. »Sorbische Musikerin Carolina Eyck bekommt Echo Klassik-Preis«. FOCUS Online. Pridobljeno 11. aprila 2021.
  18. ↑ »The recording of Kalevi Aho’s theremin and horn concertos won the ECHO Klassik award«. Music Finland. Pridobljeno 11. aprila 2021.
  19. ↑ »In Tune – Bang on a Can All Stars, Carolina Eyck«. BBC. 14. avgust 2020. Pridobljeno 11. aprila 2021.
  20. ↑ »Radio 3 Home Sessions: Carolina Eyck«. BBC. 14. avgust 2020. Pridobljeno 11. aprila 2021.

Zunanje povezave uredi

 
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Carolina Eyck.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Carolina_Eyck&oldid=6027744«