Bajke in povesti o Gorjancih

Bajke in povesti o Gorjancih je napisal pisatelj Janez Trdina. Prvič so izhajale v Ljubljanskem zvonu med letoma 1882 in 1888. V knjižni izdaji pa so izšle v 5 knjigah, od leta 1905 do leta 1908.

Rodil se je leta 1830 v Mengšu, umrl pa je leta 1905 v Novem mestu. Po poklicu je bil zgodovinar ter učitelj zemljepisa in zgodovine. Deloval je v literarnem obdobju od romantike do realizma, tj. po Prešernu. Njegovo najbolj znano pisateljsko delo so Bajke in povesti o Gorjancih.[1]

Bajke (nasplošno)

uredi

Bajke pripovedujejo o starih verovanjih, bogovih ter polbogovih, naravnih silah, junakih... Na ta način so si ljudje razlagali naravne pojave, na katere niso imeli vpliva. V bajkah se opisujejo dogotki breh primere; so neponovljivi, veličastni in vzbujajo grozo; nebi se mogli zgoditi navadnim smrtnikom, in po navadi imajo tragičen konec.

Nauk zgodb

uredi

Dobrota je nagrajena, slabo pa je kaznovano; npr. v bajki Cvetnik: ko Elija pomaga popotnikoma (ki sta v resnici Jezus Kristus ter njegov učenec), mu za nagrado podarita "nebeški raj".

Vsebina

uredi
  1. poglavje: Cvetnik
  2. poglavje: Velikani
  3. poglavje: Gospodična
  4. poglavje: Ukleti grad
  5. poglavje: Rajska ptica
  6. poglavje: Ptica Zlatoper
  7. poglavje: Vila
  8. poglavje: Gluha loza
  9. poglavje: Volkodlak
  10. poglavje: Divji mož, hostni mož, hostnik
  11. poglavje: Jutrovica
  12. poglavje: Kresna noč
  13. poglavje: Sveti Feliks I
  14. poglavje: Sveti Feliks II
  15. poglavje: Puščavnik Feliks
  16. poglavje: Gorska deklcia
  17. poglavje: Barabaš
  18. poglavje: Zagovorniki
  19. poglavje: Peter in Pavel
  20. poglavje: Pod hruško
  21. poglavje: Gospod vedež
  22. poglavje: Doktor Prežir
  23. poglavje: Gospodična cizara
  24. poglavje: Hobotnica
  25. poglavje: Puščavnik Florče
  26. poglavje: Puščavnik Dorče
  27. poglavje: Zakleti oreh
  28. poglavje: Doktor Benk
  29. poglavje: Narodna blagajnica
  30. poglavje: Zaklad
  31. poglavje: Razodetje