Arthur Cayley
Lord Arthur Cayley, FRS, angleški matematik in odvetnik, * 16. avgust 1821, Richmond na Temzi (Richmond upon Thames), grofija Surrey, Anglija, † 26. januar 1895, Cambridge, grofija Cambridgeshire, Anglija.
Arthur Cayley | |
---|---|
Rojstvo | 16. avgust 1821[1][2][…] Richmond[d][4] |
Smrt | 26. januar 1895[1][2][…] (73 let) Cambridge[5][4] |
Življenje
urediMladost
urediCayley je kot otrok najprej osem let preživel v Sankt Peterburgu, kjer je živel njegov oče Henry Cayley, brat sira Georgea Cayleyja, kot trgovec skupaj z ženo Mario Antonio Doughty. Leta 1829 sta se starša naselila v Blackheath pri Londonu. Arthur je začel hoditi v zasebno šolo. Kmalu je pokazal veliko zanimanje za računanje. S štirinajstimi leti je začel študirati na Šoli Kraljevega kolidža (King's College School). Predstojnik šole je opazil Cayleyjevo nadarjenost za matematiko in je predlagal očetu, naj raje izobrazi sina na Univerzi v Cambridgeu, namesto da bi mu pomagal pri njegovih poslih, kot je sprva načrtoval.
S sedemnajstimi leti je Cayley začel študirati na Kolidžu Trinity (Trinity College) Univerze v Cambridgeu. Čeprav je že zelo zgodaj začel z odvetniško prakso, je zaslovel tudi v matematiki. Leta 1852 je postal član Kraljeve družbe v Londonu. Leta 1863 je postal prvi profesor Sadleirove čiste matematike na Univerzi v Cambridgeu. Imel je vodilno vlogo pri vzpostavitvi sodobne angleške matematične šole. S svojimi raziskovanji je prispeval k razvoju višje algebre.
Dosežki
urediLeta 1879 je pred člani Londonskega geografskega društva postavil znan problem štirih barv. Je utemeljitelj teorije invariant v algebrskih formah. S svojimi deli je omogočil enotno predstavitev neevklidskih geometrij s sredstvi projektivne geometrije. Njegova dela v 13. zvezkih je izdala Univerza v Cambridgeu.
Po njem se imenujejo Cayleyjeva števila, Cayleyevi oktonioni, bilinearno množenje vektorjev, da se dobi realno algebro brez deliteljev niča za n = 8, ki so posplošitev kompleksnih števil. V skoraj 1000 člankih je razpravljal o determinantah, porajajoči se teoriji grup in matrični algebri.
Ukvarjal se je tudi z dinamiko in fizikalno astronomijo. Njegovo ukvarjanje s 4-razsežno geometrijo je pripomoglo k matematičnemu okvirju Einsteinovih teorij relativnosti.
Priznanja
urediNagrade
urediKraljeva družba iz Londona mu je leta 1859 za njegove matematične članke, objavljene v Philosophical Transactions in različnih angleških in tujih revijah, podelila svojo kraljevo medaljo. Za svoje znanstvene dosežke je Cayley leta 1882 prejel Copleyjevo medaljo Kraljeve družbe.
Glej tudi
urediSklici
urediZunanje povezave
uredi- O'Connor, John Joseph; Robertson, Edmund Frederick, »Arthur Cayley«, Arhiv zgodovine matematike MacTutor (v angleščini), Univerza v St Andrewsu
- Arthur Cayley na Projektu Matematična genealogija (angleško)