Ariarat VI. Kapadoški

Ariarat VI. Epifan Filopator (starogrško Αριαραθης Επιφανης Τιλοπατορ, latinizirano: Ariarates Epifanes Filopator) je bil od leta 130 pr. n. št. do 116 pr. n. št. kralj Kapadoškega kraljestva. Bil je najmlajši sin Ariarata V. Kapadoškega in Nise Kapadoške.

Ariarat VI.
Redka srebrna drahma Ariarata VI., na kateri je upodobljen s tiaro
Kralj Kapadoškega kraljestva
Vladanje130–116 pr. n. št.
PredhodnikAriarat V.
NaslednikAriarat VII.
Rojstvo2. stoletje pr. n. št.
Smrt116 pr. n. št.
ZakonecLaodika Kapadoška
PotomciNisa
Vladarska rodbinaAriaratidi
OčeAriarat V.
MatiNisa Kapadoška

Ariarat je helenizirana oblika staroiranskega imena, morda *Arya-wratha (dobesedno imeti arijsko veselje).[1] Ime je v aramejščini potrjeno kot Ariorat ali Ariourat, v kasnejših latinskih virih pa kot Ariaratus.[2]

Vladanje

uredi

Ob prihodu na prestol je bil še otrok, zato je oblast prevzela njegova mati kot njegova regentka. Zdi se, da je njegova mati neznano kdaj zastrupila vseh pet Ariaratovih bratov. Mladega kralja so morda rešili ljudje, zvesti dinastiji, in Niso usmrtili. Dogodke je izkoristil pontski kralj Mitridat V. Everget, njegov stric po materini strani, in poskušal uveljaviti svojo oblast nad Kapadokijo tako, da je Ariarata poročil s svojo najstarejšo hčerko Laodiko. Laodika je rodila hčerko Niso, poročeno s kraljem Nikomedom III. Bitinskim, in sinova Ariarata VII. Filometorja in Ariarata VIII. Epifana.

Ker se Mitridatu V. vse to ni zdelo dovolj za preoblikovanje Kapadokije v satelit Pontskega kraljestva, je Mitridatov sin Mitridat VI. s pomočjo kapadoškega plemiča Gordija umoril Ariarata VI.[3] Po njegovi smrti je kraljestvu za kratek čas vladala Ariaratova vdova, nato pa je oblast prevzel Nikomed III. Bitinski, ki se je poročil s kraljevo vdovo Laodiko. Nikomeda je kmalu zatem izgnal Mitridat VI. in na prestol postavil Ariarata VII.

Kovanci

uredi

Večina kapadoških kraljev se je na kovancih upodabljala s helenističnim diademom, Ariarat VI. pa je diadem združil s sicer redko tiaro in se tako upodobil v iranski kraljevski maniri.[4] Še vedno je koval tudi kovance, na katerih je bil prikazan samo z diademom. S tiaro je bil upodobljen predvsem na tetradrahmah, kar nakazuje, da se je morda želel postavljati pred velikaši in kralji Armenije, Komagene, Ponta in morda Partije.[4] Po mnenju sodobnega zgodovinarja Matthewa Canepa (2017) je z različnima podobama želel promovirati obe zgodovinski ozadji svojega kraljestva.[4]

Sklici

uredi
  1. Brunner 1986, str. 406.
  2. Sherwin-White 1984, str. 51; Erciyas 2006, str. 32; Brunner 1986, str. 406.
  3. Justin, xxxvii. 1, xxxviii. 1; Memnon, History of Heraclea, 22.
  4. 4,0 4,1 4,2 Canepa 2017, str. 216.
  • C.J. Brunner. Encyclopaedia Iranica: Ariaratus, vol. 2, zv. 4. str. 406.
  • Canepa, Matthew (2017). »Rival Images of Iranian Kingship and Persian Identity in Post-Achaemenid Western Asia«. V Strootman, Rolf; Versluys, M. J. (ur.). Persianism in Antiquity. Franz Steiner Verlag. ISBN 9783515113823.
  • Erciyas, Deniz Burcu (2006). Wealth, Aristocracy And Royal Propaganda Under the Hellenistic Kingdom of the Mithradatids in the Central Black Sea Region of Turkey. Leiden: Brill. ISBN 978-9004146099.
  • Hazel, John (2001). Who's Who in the Greek World (1 izd.). Routledge. ISBN 978-0415260329.
  • Sherwin-White, Susan M. (1984). »Asia Minor«. V Ling, Roger (ur.). The Cambridge Ancient History: Plates to Volumes VII, part 1. Cambridge: Cambridge University Press. ISBN 978-0521243544.
  • Sherwin-White, Susan M. (1984). "Asia Minor". V Ling, Roger (ur.). The Cambridge Ancient History: Plates to Volumes VII, part 1. Cambridge: Cambridge University Press. ISBN 978-0521243544.
Ariarat VI. Kapadoški
Rojen: 2. stoletje pr. n. št. Umrl: 116 pr. n. št.
Vladarski nazivi
Predhodnik: 
Ariarat V.
Kralj Kapadokije
130 pr. n. št. – 116 pr. n. št.
Naslednik: 
Ariarat VII.