Anton Tomaž Linhart

Anton Tomaž Linhart, slovenski dramatik, zgodovinar in šolnik, * 11. december 1756, Radovljica, † 14. julij 1795, Ljubljana.

Anton Tomaž Linhart
Rojstvo11. december 1756({{padleft:1756|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:11|2|0}})[1][2]
Občina Radovljica[3]
Smrt14. julij 1795({{padleft:1795|4|0}}-{{padleft:7|2|0}}-{{padleft:14|2|0}})[1][2] (38 let)
Ljubljana[3]
Poklicpesnik, zgodovinar, pisatelj, dramatik
NarodnostČeh po očetu, Slovenec po materi
Državljanstvo Avstrijsko cesarstvo
 Sveto rimsko cesarstvo
Žanrpoezija, komedija, tragedija
Tematikazgodovina (južnoslovanska in slovenska)
Literarno gibanjerazsvetljenstvo
Pomembnejša delapesniška zbirka Blumen aus Krain
tragedija Miss Jenny Love
komedija Županova Micka
zgodovinopisje Versuch einer Geschichte von Krain und den übrigen Ländern der südlichen Slaven Oesterreiches
Do leta 2010 edina znana upodobitev Linharta, objavljena v pesniškem zborniku Blumen aus Krain (Cvetje s Kranjskega), izdelal graški bakrorezec Johann Veit Kauperz
Rojstna hiša v Radovljici
Linhartov nagrobnik na ljubljanskem Navju. Posvetilo v latinščini: ANTONIO LINHART CARNIOLIAE HISTORIOGRAPHO ET CAESAREO = REGII CAPITANEATUS DUCAT(US) CARN(IOLIAE) SECRETARIO MERENTI MOERENTES POSUERUNT AMICI OBIIT 14. JULII 1795 - Antonu Linhartu, kranjskemu zgodovinopiscu in tajniku cesarsko – kraljevskega glavarstva Vojvodine kranjske. Zaslužnemu postavili žalujoči prijatelji. Umrl 14. julija 1795. [4]

Bil je osrednja osebnost slovenskega razsvetljenstva in pionir v gledališču in zgodovinopisju, poleg tega pa še glasbenik, prevajalec, arhivar, knjižničar, uradnik in poliglot.

Življenje

uredi

Linhart je zelo zgodaj razvil dar za jezike, saj je doma mati povečini govorila slovensko, oče pa nemško in češko. Šolal se je v Radovljici in v Ljubljani na jezuitski gimnaziji (tu je bil njegov sošolec Jurij Vega), za nekaj časa je vstopil v stiški samostan, nato pa izstopil in na Dunaju ob pomoči domačega plemstva študiral trgovske in finančne vede. Po vrnitvi se je zaposlil kot arhivar stanov.

Leta 1787 se je poročil z Ljubljančanko Jožefino Detel, imela sta dve hčeri. Stanovali so v Ljubljani: iz Zoisove hiše na Bregu so se leta 1792 preselili v novo licejsko poslopje, leta 1795 pa je Linhart začel graditi hišo, a ga je sredi zidave zadela kap. Vdova je gradnjo dokončala, čez tri leta pa hišo prodala in z otrokoma odšla na Dunaj.

Zadnja leta svojega življenja ni več pisal izvirnih del, je pa pomagal prijateljem, predvsem Valentinu Vodniku in Žigu Zoisu, ki je ob njegovi smrti zapisal: "Z njim sem izgubil literarnega prijatelja in kritika, ki mi je bilo občevanje z njim edini oddih in veselje ..." (Mirko Zupančič, 1984). France Prešeren mu je sestavil nagrobno pesem, ki je vklesana na njegovem spomeniku:

Steze popustil nemškega Parnasa,
je pisal zgodbe kranjske star'ga časa.
Komu Matiček, Micka, hči župana,
ki mar mu je slovenstvo, nista znana?
Slavile, dokler mrtvi se zbudijo,
domače bote ga Talija, Klijo.

Linhart je znan kot izrazit meščan v slovenski kulturi. Zelo verjetno je bil član prostozidarske lože (čeprav ni dokazano), kar bi razložilo dejstvo, da se ne ve, kje je pokopan, in da je oblast prepovedala žalne slovesnosti in nagrobnik. Njegova prva biografija je izšla šele leta 1808 na Dunaju v Inteligenzblatt. Nagrobnik s Prešernovim posvetilom so mu leta 1840 postavili na ljubljanskem Navju.

Leta 1786 je postal komisar ljubljanskega okrožja in v treh letih povečal število podeželskih osnovnih šol v tem okrožju z 9 na 18. Zavzemal se je za ustanovitev osrednje in javne študijske knjižnice v Ljubljani. Licejska knjižnica v Ljubljani, predhodnica NUK, je bila ustanovljena na njegovo pobudo.

Njegovo prvo književno delo, pesniška zbirka Blumen aus Krain (Cvetje s Kranjskega), je nastalo že v času študija. Nadaljeval je s tragedijo, prav tako v nemščini, Miss Jenny Love, ki jo je napisal na Dunaju.

Pod vplivom slovenskih razsvetljencev, posebno Žiga Zoisa, je začel ustvarjati v slovenščini. Priredil in prevedel je komedijo avstrijskega dramatika Josefa Richterja Die Feldmühle (Podeželski mlin) in jo naslovil Županova Micka. To je prva slovenska komedija.[5] Po vzoru Beaumarchaisove komedije La folle journée ou le mariage de Figaro (Figarova svatba) pa je Slovencem priskrbel še eno komedijo - Ta veseli dan ali Matiček se ženi.

Napisal je dvodelen Versuch einer Geschichte von Krain und den übrigen Ländern der südlichen Slaven Oesterreiches (Poskus zgodovine Kranjske in ostalih dežel južnih Slovanov Avstrije). Prvi del, ki opisuje praslovansko dobo, je izšel leta 1788, drugi z opisom preseljevanja ljudstev in naselitve ter kasnejšega političnega razvoja starih Slovencev, pa leta 1791.

Uprizoritve Linhartove dramatike v slovenskih gledališčih

uredi

Linhartovo edino izvirno dramsko delo Miss Jenny Love v izvirniku ni bilo uprizorjeno, v prevodu Bratka Krefta pa je bilo šele leta 1967 odigrano na odru SNG Drame Ljubljana.

Veseloigra Ta veseli dan ali Matiček se ženi je na krstno uprizoritev zaradi suma državi nevarnih idej čakala vse do leta 1848, ko jo je v Novem mestu uprizorila amaterska druščina, sestavljena povečini iz tamkajšnjih uradnikov. Še vedno je na sporedu slovenskih poklicnih in amaterskih gledališč. Uprizorjen je bil tudi v Lutkovnem gledališču Ljubljana leta 2002. Predstava je dobila bosansko nagrado mali princ.

Linhart je v svojem življenju doživel le krstno uprizoritev Županove Micke leta 1789, v kateri je vlogo Micke odigrala njegova žena. Bila je to prva odigrana gledališka predstava v slovenskem jeziku v Stanovskem gledališču (zdaj Slovenska filharmonija). Kljub navdušenju pa je morala na svojo vnovično odrsko postavitev čakati več kot pol stoletja, saj so jo naslednjič odigrali leta 1848 v Vipavi. V šestdesetih letih je igra zaživela na odrih tedaj ustanovljenih čitalnic, do leta 1900 so jo uprizarjali v Bleiweisovi priredbi kot veseloigro s petjem v dveh dejanjih, nato pa se je na oder ob slavnostni 1000. predstavi Dramatičnega društva ponovno vrnila izvirna Linhartova Županova Micka.

Bibliografija

uredi
 
Ta veseli dan ali Matiček se ženi, 1840

Poimenovanja

uredi

Sklici

uredi
  1. 1,0 1,1 data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
  2. 2,0 2,1 Dr. Constant v. Wurzbach Linhart, Anton // Biographisches Lexikon des Kaiserthums Oesterreich: enthaltend die Lebensskizzen der denkwürdigen Personen, welche seit 1750 in den österreichischen Kronländern geboren wurden oder darin gelebt und gewirkt habenWien: 1856. — Vol. 15. — S. 213.
  3. 3,0 3,1 Линхарт Антон Томаж // Большая советская энциклопедия: [в 30 т.] — 3-е изд. — Moskva: Советская энциклопедия, 1969.
  4. Benedik, Martin: IN PIAM MEMORIAM e2, Teološka fakulteta, Ljubljana, 2013, str. 31 (COBISS)
  5. Pred Linhartom so že prevajali komedije - npr. Molière - George Dandin, grof Franjo Krsto Frankopan, 1670, (COBISS))

Glej tudi

uredi

Zunanje povezave

uredi

Literatura in viri

uredi
  • Anton Tomaž Linhart: Jubilejna monografija ob 250-letnici rojstva. Ur. Ivo Svetina idr. Ljubljana, Radovljica, 2005.
  • Koblar France. »Linhart Anton Tomaž«. Slovenski biografski leksikon. Ljubljana: ZRC SAZU, 2013 – prek Slovenska biografija.
  • Mirko Zupančič: Anton Tomaž Linhart. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1984

  Portal:Literatura