Anton Kacin slovenski šolnik, literarni zgodovinar, urednik in prevajalec, * 25. maj 1901 Spodnja Idrija, Avstro-Ogrska, † 26. januar 1984, Opčine, Furlanija - Julijska krajina, Italija.

Anton Kacin
Rojstvo25. maj 1901({{padleft:1901|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:25|2|0}})
Spodnja Idrija
Smrt26. januar 1984({{padleft:1984|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:26|2|0}})[1] (82 let)
Opčine[1]
Narodnost slovenska
Državljanstvo Avstro-Ogrska
 Svobodno tržaško ozemlje
 Italija
 Kraljevina Italija
Poklicpolitik, literarni zgodovinar, urednik, prevajalec
Poznan pošolnik, literarni zgodovinar in prevajalec
StaršiIvan Kacin
Marija Kacin, rojena Mohorič
SorodnikiAhacija Kacin (sestra)

Življenje in delo uredi

Rodil se je v veččlanski rudarski družini. V rojstnem kraju je obiskoval ljudsko šolo ter leta 1919 končal realko v Idriji. Na ljubljanski filozofski fakulteti je študiral slovenščino in francoščino ter študij končal z doktorsko disertacijo Katoliška kritika slovenske beletristike v drugi polovici mladoslovenstva (1881-1895). Nato je na Univerzi v Padovi napravil nekaj izpitov iz italijanske književnosti in zgodovine, v Rimu pa na ministrstvu državni izpit s katerim je pridobil pravico za poučevanje slovenščine. Po odsluženi vojaščini je poučeval v Idriji, Gorici in delal v knjižnici katoliške univerze v Milanu. Po kapitulaciji fašistične Italije je nadziral slovenske šole v Gorici ter na tečajih v Idriji in Gorici pripravljal primorske učitelje z italijansko diplomo za pouk na slovenskih šolah. Od septembra 1945 do oktobra 1947 je bil okrožni nadzornik sa slovenske osnovne in srednje šole v Gorici, nato do septembra 1968 ravnatelj Državnega učiteljišča Anton Martin Slomšek v Trstu.

Kot časnikar je bil urednik Goriške straže (1927-1928) in delal v uredništvu Novega lista (1929-1930), trideset let pa je bil tajnik in urednik goriške Mohorjeve družbe (1929-1958). Po 2. svetovni vojni je bil soustanovitelj in nekaj let predsednik Slovenske demokratske zveze v Gorici, ki je bila skupna organizacija katoliške in demokratske skupnosti. Na njeni listi je bil leta 1956 in 1961 dvakrat izvoljen v goriški občinski svet.

Napisal je več slovenskih in italijanskih jezikovnih učbenikov za osnovne, srednje in strokovne šole in prevajal slovenske pisatelje v italijanščino. Po preselitvi v Trst je veliko predaval na Radiu TrstA in slovenskih društvih v tržaški okolici. [2] Njegova bibliografija obsega 31 zapisov.

Viri uredi

Izbrana bibliografija uredi

  • Jelkin nageljček: povest iz istrskega življenja (COBISS)
  • Slovenska čitanka za I. razred nižjih srednjih in strokovnih šol (COBISS)
  • Gloriosa (COBISS)
  • O beneških Slovencih (COBISS)