Šentvid pri Stični
Šentvid pri Stični (nemško Sankt Veit) je naselje s skoraj 1.100 prebivalci in sedež krajevne skupnosti v Občini Ivančna Gorica ter sedež župnije Šentvid pri Stični. V kraju je tudi Zavod za revmatične in srčne rekonvalescente za mladino “Dr. Marko Gerbec”.
Šentvid pri Stični | |
---|---|
![]() | |
Koordinati: 45°57′8.89″N 14°50′26.45″E / 45.9524694°N 14.8406806°EKoordinati: 45°57′8.89″N 14°50′26.45″E / 45.9524694°N 14.8406806°E | |
Država | ![]() |
Statistična regija | Osrednjeslovenska regija |
Tradicionalna pokrajina | Dolenjska |
Občina | Ivančna Gorica |
Površina | |
• Skupno | 2,41 km2 |
Nadm. višina | 321,5 m |
Prebivalstvo (1 januar 2020)[1] | |
• Skupno | 1.064 |
• Gostota | 440 preb./km2 |
Časovni pas | UTC+1 (CET) |
• Poletje (DST) | UTC+2 (CEST) |
Poštna številka | 1296 Šentvid pri Stični |
Zemljevidi | Najdi.si, Geopedia.si |
Šentvid pri Stični - Vas | |
Lega | Občina Ivančna Gorica |
RKD št. | 732 (opis enote)[2] |
Šentvid je znan po vsakoletnem Taboru slovenskih pevskih zborov. Je tudi rojstni kraj slovenskega zdravnika in akademika Marka Gerbca in muzikologa Stanka Vurnika.
Ob delavnikih in sobotah je naselje z Ljubljano povezano z rednima medkrajevnima avtobusnima linijama št. 68 in 69.
Seznam naselj v krajevni skupnostiUredi
Artiža vas, Glogovica, Griže, Grm, Male Češnjice, Mali Kal, Petrušnja vas, Pristavlja vas, Radohova vas, Selo pri Radohovi vasi, Šentpavel na Dolenjskem, Šentvid pri Stični, Velike Češnjice, Velike Pece, Veliki Kal in Zaboršt pri Šentvidu.
GalerijaUredi
Glej tudiUredi
SkliciUredi
- ↑ »Prebivalstvo - izbrani kazalniki, naselja, Slovenija, letno«. Statistični urad Republike Slovenije. Pridobljeno 28. aprila 2021.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 732«. Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
Zunanje povezaveUredi
- Več gradiva o temi Šentvid pri Stični v Wikimedijini zbirki
- Spletna stran občine Ivančna Gorica Arhivirano 2005-03-09 na Wayback Machine.