Antiseptik
Antiséptik je učinkovina, ki uničuje mikroorganizme na koži in sluznicah ali preprečuje njihovo razmnoževanje.[1] Soroden izraz je razkužilo, vendar gre pri razkužilih za uporabo na površinah oziroma neživih predmetih.[2][3] Med seboj se razlikujejo po kemijski strukturi, mehanizmu delovanja, učinkovitosti ter področju in načinu uporabe.[2] Mednje spadajo na primer določeni alkoholi, bigvanidi, fenoli ...[4]
Uporaba
urediAntiseptiki se na koži in sluznicah uporabljajo za različne namene, na primer:[5]
- preprečevanje okužb kože po poškodbah, kot so ureznine, praske, manjše opekline;
- razkuževanje rok (zdravstvenih delavcev);
- razkuževanje kože ali sluznic pred posegom (na primer pred odvzemom krvi ali pred operativnim posegom);
- v obliki ustnih vod, pastil in drugih farmacevtskih oblik za zdravljenje okužb žrela, grla, ustne votline, dlesni.[2]
Vrste antiseptikov
urediGlede na učinek na različne vrste mikroorganizmov jih lahko razdelimo na:[2][4]
- bakteriostatične (zavrejo rast bakterij)
- fungistatične (zavrejo rast gliv)
- virostatične (zavrejo rast virusov)
- baktericidne (uničijo bakterije)
- fungicidne (uničijo glive)
- virocidne (uničijo viruse)
Antiseptiki delujejo predvsem proti vegetativnim oblikam mikroorganizmov, pogosti proti njihovim sporam niso učinkoviti.[2] Če so učinkoviti tudi proti sporam, so lahko:[4]
- sporostatični (zavrejo razvoj spor)
- sporocidni (uničijo spore)
Antiseptiki glede na kemijsko zgradbo
uredi| Skupina | Predstavniki[4][2] | Učinkovitost | Mehanizem delovanja |
|---|---|---|---|
| Alkoholi | - etanol - izopropanol - propan-1-ol |
Delujejo baktericidno, fungicidno in virucidno; neučinkoviti proti bakterijskim in glivnim sporam ter virusov brez ovojnice.[2] | Uničijo strukturo beljakovin v membranah in v citoplazmi mikroorganizmov.[2][3] |
| Anilidi | - triklokarban | Aktivni proti grampozitivnim bakterijam; učinkovitost proti gramnegativnim bakterijam in glivam je slabša.[4] | Spremenijo prepustnost celične membrane mikroorganizma in povzročijo celično smrt.[4] |
| Bigvanidi | - klorheksidin | Delujejo baktericidno in bakteriostatično (predvsem učinkoviti proti grampozitivnim bakterijam), virustatično in fungistatično, ne uničujejo pa spor.[2] | Poškodujejo citoplazemsko membrano mikroorganizmov ter tako spremenijo njeno prepustnost, ovirajo delovanje celičnih encimov.[2] |
| Spojine, ki sproščajo halogene | - klorove spojine (hipoklorna kislina, natrijev hipoklorit ...) - jodove spojine (jod, povidon-jod) |
Delujejo baktericidno, fungicidno, virucidno in sporocidno; klorove spojine imajo močnejši učinek od jodovih.[2] | Delujejo kot oksidanti in poškodujejo beljakovine in druge komponente mikroorganizmov.[4] |
| Kvaterne amonijeve spojine | - cetilpiridinijev klorid | Delujejo baktericidno, fungicidno in virucidno.[2] | Adsorpirajo se na celično membrano in spremenijo njeno prepustnost.[2] |
Sklici
uredi- ↑ Farmacevtski terminološki slovar, Ljubljana, Založba ZRC, ZRC SAZU, 2011.
- ↑ 2,00 2,01 2,02 2,03 2,04 2,05 2,06 2,07 2,08 2,09 2,10 2,11 2,12 Kumperščak Duh, Matejka (2018). Antiseptiki in razkužila v lekarniški praksi. Farmacevtski vestnik, letnik 69, številka 2, str. 139-147.
- ↑ 3,0 3,1 https://www.nasa-lekarna.si/clanki/clanek/sredstva-za-razkuzevanje/ Hojnik. V. Sredstva za razkuževanje. Vpogled: 29. 12. 2020.
- ↑ 4,0 4,1 4,2 4,3 4,4 4,5 4,6 McDonnell G., Denver Russell A. Antiseptics and Disinfectants: Activity, Action, and Resistance. Clin Microbiol Rev. 1999 Jan; 12(1): 147–179.
- ↑ https://www.medicalnewstoday.com/articles/antiseptic#uses, vpogled: 29. 12. 2020.