Antiproton (oznaka ) je antidelec protona. Njegov naboj je -1 osnovnega naboja. Antiproton je predvidel že britanski fizik in matematik Paul Adrien Maurice Dirac (1902–1984) v letu 1933.[2] Obstoj antiproton sta s poskusi potrdila v letu 1955 na Univerzi Kalifornije v Berkeleyu italijansko-ameriški fizik Emilio Gino Segrè (1905–1989) in ameriški fizik Owen Chamberlain (1920–2006). Oba sta za odkritje leta 1959 prejela Nobelovo nagrado za fiziko.

Antiproton
Sestava: 2 antikvarka u, 1 antikvark d
Statistika: fermionska
Skupina: hadron
Interakcija: močna, šibka, gravitacija, elektromagnetna
Simbol(i):
Antidelec: proton ()
Predpostavil: Paul Adrien Maurice Dirac
Odkril: Emilio Gino Segrè,
Owen Chamberlain (1955)
Masa: 938 MeV/c2
1836,152674 [1]
Električni naboj: -1 e0
Spin: 1/2
Izospin: 1/2

Antiproton je sestavljen iz dveh antikvarkov u in enega antikvarka d (). Značilnosti antiprotona so podobne značilnostim protona.

Antiproton je tudi sestavni del najenostavnejšega antiatoma, to je antivodika. Njegovo barionsko število je negativno (-1), čudnost in čar sta enaka 0. Antiprotone so opazili tudi v kozmičnih žarkih. Nastali so pri trkih kozmičnih protonov z atomskimi jedri v medzvezdnem prostoru. Pri tem je prišlo do reakcije:

kjer je z označeno atomsko jedro. Antiprotoni se po trku gibljejo po galaksiji in pridejo tudi do Zemlje.

Antiprotoni anihilirajo s protoni. Pri tem nastane nekaj pionov. Anihilirajo pa lahko tudi z nevtronom.

Sklici

uredi
  1. Hori M; in sod. (2006). »Determination of the antiproton-to-electron mass ratio by precision laser spectroscopy of pHe+«. Phys Rev Lett. Zv. 96, št. 24. str. 243401. doi:10.1103/PhysRevLett.96.243401. PMID 16907239.
  2. »Diracovo predavanje leta 1933« (PDF) (v angleščini).

Zunanje povezave

uredi