Seznam britanskih kraljev

To je seznam angleških kraljev, skupaj s škotskimi, valižanskimi in irskimi kralji.

Angleški kralji Škotski kralji Ime Vladal Opombe Sasi Offa 757–796   Egbert 802–839   Ethelwulf 839–856 Egbertov sin Ethelbald 856–860 Ethelwulfov sin Ethelbert 860–865 Ethelwulfov sin Ethelred I. 865–871 Ethelwulfov sin Rodbina Wessex (886–1013) Alfred Veliki 871–899 Ethelwulfov sin Edvard I. starejši 899–924 Alfredov sin Sporno Obstaja nekaj dokazov, da je bil Ælfweard iz Wessexa morda kralj leta 924, med njegovim očetom Edvardom starejšim in njegovim bratom Æthelstanom, čeprav ni bil okronan. Seznam kraljev iz 12. stoletja navaja, da je vladal štiri tedne, čeprav en rokopis Anglosaške kronike pravi, da je umrl le 16 dni za svojim očetom. Vendar dejstva, da je vladal, ne sprejemajo vsi zgodovinarji. Prav tako ni jasno, ali je bil — če je bil Ælfweard razglašen za kralja — nad celotnim kraljestvom ali samo nad Wessexom. Ena od razlag dvoumnih dokazov je, da je bil, ko je Edvard umrl, Ælfweard razglašen za kralja v Wessexu, Æthelstan pa v Merciji. Ethelweard 924 Edvardov sin Ethelstan 924–939 Edvardov sin Edmund I. 939–946 Edvardov sin Edred 946–955 Edvardov sin Edvig 955–959 Edmundov sin Edgar Miroljubni 959–975 Edmundov sin Edvard II. Mučenik 975–978 Edgarjev sin Ethelred II. 978–1013 Edgarjev sin Danska hiša (1013–1014) Anglija je prišla pod nadzor Svena Vilobradega, danskega kralja, po invaziji leta 1013, med katero je Æthelred zapustila prestol in odšel v izgnanstvo v Normandijo. Sven I. Vilobradi 1013–1014   Rodbina Wessex (obnovljena, prvič) (1014–1016) Po smrti Svena VVilobradega se je Æthelred Nepripravljeni vrnil iz izgnanstva in bil 3. februarja 1014 znova razglašen za kralja. Njegov sin ga je nasledil, potem ko so ga državljani Londona in del Witana izbrali za kralja kljub nenehnim danskim prizadevanjem iztrgati krono Zahodnim Sasom. Ethelred II. 1014–1016 Edgarjev sin Edmund II. 1016 sin Ethelreda II. Danska hiša (obnovljena) (1016–1042) Knut Veliki 1016–1035 Svenov sin Harald I. 1035–1040 Knutov nezakonski sin Harthacanut 1040–1042 Knutov sin Rodbina Wessex (obnovljena, drugič) (1042–1066) Sveti Edvard Spoznavalec 1042–1066 sin Ethelreda II. rodbina Godwin (1066) Harold Godvinson 1066–1066 svak Edvarda Spoznavalca Sporni tožnik (Hiša Wessex) Potem ko je bil kralj Harold ubit v bitki pri Hastingsu, so Witani za kralja izvolili Edgarja Æthelinga, toda do takrat so Normani nadzorovali državo in Edgar ni nikoli vladal. Podredil se je kralju Viljemu Osvajalcu. Edgar Ætheling 1066–1066 vnuk Edmunda II. Normanska rodbina Po Normanski osvojitvi leta 1066 so se kralji začeli šteti na novo (čeprav se to pozna samo pri Edvardih). Viljem I. 1066–1087 znan tudi kot Viljem Osvajalec Viljem II. 1087–1100 sin Viljema I. Henrik I. 1100–1135 sin Viljema I. Štefan Angleški 1135–1154 vnuk Viljema I. Anžujci ali Plantageneti Ime hiše se je spremenilo kot odraz Matildine poroke z Geoffreyem Anžujskim (Plantagenetom). Matilda Angleška 1141 hči Henrika I. Henrik II. 1154–1189 Matildin sin Rihard I. Levjesrčni 1189–1199 sin Henrika II. Kralji Anglije in Irske Leta 1199 je Ivan, irski kralj, podedoval angleški prestol. Do zamenjave s "kralj" (1542) je bil v uporabi naziv irski lord. Ivan brez zemlje 1199–1216 sin Henrika II. Henrik III. 1216–1272 Ivanov sin Edvard I. "Dolgokraki" 1272–1307 sin Henrika III. Edvard II. 1307–1327 sin Edvarda I. Edvard III. 1327–1377 sin Edvarda II. Rihard II. 1377–1399 vnuk Edvarda III. Lancastri Henrik IV. je odstavil Riharda II. in ime hiše se je spremenilo glede na ime Henrikovega očeta, vojvode Lancasterskega. Henrik IV. 1399–1413 vnuk Edvarda III. Henrik V. Angleški 1413–1422 sin Henrika IV. Henrik VI. 1422–1461 1470–1471 sin Henrika V. Rodbina York Hiši Lancastrov in York sta se borili v Vojni dveh rož in Yorki so prevzeli prestol. Edvard IV. 1461–1470 1471–1483 prapravnuk Edvarda III. Edvard V. 1483 sin Edvarda IV. Rihard III. 1483–1485 brat Edvarda IV. Tudorji Lancaster Henrik Tudor je prevzel prestol od Yorkov. Henrik VII. 1485–1509 prapravnuk Edvarda III. Henrik VIII. 1509–1547 sin Henrika VII., vnuk Edvarda IV. Edvard VI. 1547–1553 sin Henrika VIII. Jana 1553 pravnukinja Henrika VII. Krvava Marija I. 1553–1558 hči Henrika VIII. Elizabeta I. 1558–1603 hči Henrika VIII. Ime Vladal Opombe Alpini Kenneth MacAlpin 843–858   Donald I. 858–862 brat Kennetha I. Konstantin I. Škotski 862–877 sin Kennetha I. Aedh 877–878 sin Kennetha I. Eochaid 878–889 Aedhov nečak vladal skupaj z Giricom Giric 878–889 Aedhov bratranec vladal skupaj z Eochaidom Donald II. 889–900 sin Konstantina I. Konstantin II. Škotski 900–943 Aedhov sin Malcolm I. 943–954 sin Donalda II. Indulf 954–962 sin Konstantina II. Dubh 962–966 sin Malcolma I. Culen 966–971 Indulfov sin Kenneth II. 971–995 sin Malcolma I. Konstantin III. Škotski 995–997 Culenov sin Kenneth III. 997–1005 Dubhov sin Malcolm II. 1005–1034 sin Kennetha II. Dunkeldi Duncan I. 1034–1040 vnuk Malcolma II. Macbeth 1040–1057 vnuk Malcolma II. Lulach 1057–1058 vnuk Kennetha III. Malcolm III. 1058–1093 sin Duncana I. Donald III. 1093–1094 1094–1097 sin Duncana I. Duncan II. 1094 sin Malcolma III. Edgar Škotski 1097–1107 sin Malcolma III. Aleksander I. Škotski 1107–1124 sin Malcolma III. David I. Škotski 1124–1153 sin Malcolma III. Malcolm IV. 1153–1165 vnuk Davida I. Viljem I. 1165–1214 vnuk Davida I. Aleksander II. Škotski 1214–1249 sin Viljema I. Aleksander III. Škotski 1249–1286 sin Aleksandra II. Sverre (1286–1290) O statusu Margarete, norveške služkinje, kot škotske monarhinje razpravljajo zgodovinarji. Eden od njenih biografov, Archie Duncan, trdi, da ker »nikoli ni bila inavgurirana, nikoli ni bila škotska kraljica«. Drugi, Norman H. Reid, vztraja, da so Margareto »sprejeli kot kraljico« s strani njenih sodobnikov, vendar se zaradi pomanjkanja inavguracije »[njena] vladavina ni nikoli začela«. Margareta I. 1286–1290 pravnukinja Aleksandra III. Ballioli Ko je umrla Margareta, ni bilo jasnega naslednika. Angleški kralj Edvard I. je ustoličil marionetnega kralja, Johna Balliola. John Balliol 1292–1296 praprapravnuk Davida I. Bruci Ko se je John Balliol uprl, se je začela vojna za škotsko neodvisnost. Kralj je postal Robert Bruce. Robert I. 1306–1329 prapraprapravnuk Davida I. David II. 1329–1371 Robertov sin Ballioli Nekaj časa sta si Edvard Balliol in David II. oba lastila prestol. Edward Balliol 1332–1338 sin Johna Balliola Stuarti Marija I. je spremenila črkovanje v Stuart ko je živela v Franciji, saj francoščina nima črke w. Robert II. 1371–1390 vnuk Roberta I. Robert III. 1390–1406 sin Roberta II. Jakob I. 1406–1437 sin Roberta III. Jakob II. 1437–1460 sin Jakoba I. Jakob III. 1460–1488 sin Jakoba II. Jakob IV. 1488–1513 sin Jakoba III. Jakob V. 1513–1542 sin Jakoba IV. Marija I. 1542–1567 hči Jakoba V. Jakob VI. Škotski 1567–1625 sin Marije I. Kralji Anglije, Škotske in Irske Leta 1603 je Jakob VI. po Elizabeti I. podedoval angleški prestol. Od takrat so isti vladarji vladali Angliji, Irski in Škotski, do leta 1707. Stuarti Ime Vladal Opombe Jakob I. Angleški Jakob VI. Škotski 1603–1625 prapravnuk Henrika VII. sin Marije Škotske Karel I. 1625–1649 sin Jakoba I. Obdobje medvladja, Commonwealtha in protektorata Po usmrtitvi Karla I. leta 1649 do obnove leta 1660 ni bilo kraljev. Do leta 1653 je bila država republika, po razpustitvi parlamenta pa je vladal Lord protektor. Ime Vladal Opombe Oliver Cromwell 1653–1658   Richard Cromwell 1658–1659 sin Oliverja Cromwella Kralji Anglije, Škotske in Irske Leta 1659 je Richard Cromwell odstopil. Do obnove leta 1660 je bila anarhija. Stuarti Ime Vladal Opombe Karel II. 1660–1685 sin Karla I. Jakob II. Angleški Jakob VII. Škotski 1685–1689 sin Karla I. Marija II. Angleška 1689–1694 hči Jakoba II. vladala skupaj z možem, Viljemom III. Oranskim Viljem III. Viljem II. (Škotska) 1689–1702 vnuk Karla I. vladal skupaj z ženo, Marijo II. Ana Britanska 1702–1707 hči Jakoba II. Kralji Velike Britanije in Irske Leta 1707 je zakon združil Kraljevino Anglijo in Kraljevino Škotsko v Kraljevino Veliko Britanijo. Stuarti Ime Vladal Opombe Ana 1707–1714 hči Jakoba II. Hanoverani Potomci Sofije Hanoverske so po zakonu iz leta 1701 kot najbližji protestantski sorodniki Ane postali dediči prestola, ime rodbine se je spremenilo z Jurijem I. Jurij I. 1714–1727 pravnuk Jakoba II. Jurij II. 1727–1760 sin Jurija I. Jurij III. 1760–1801 vnuk Jurija II. Kralji Velike Britanije in Irske Leta 1801 je zakon združil Kraljestvo Velike Britanije in Irsko kraljestvo. Hanoverani Ime Vladal Opombe Jurij III. 1801–1820 vnuk Jurija II. Jurij IV. 1820–1830 sin Jurija III. Viljem IV. 1830–1837 sin Jurija III. Viktorija Britanska 1837–1901 vnukinja Jurija III. Saško-Coburški-Gotha Ime hiše se je spremenilo zaradi Viktorijine poroke s princem Albertom Portugalskim, vendar je sama ostala članice hiše Hanoveranov. Edvard VII. 1901–1910 Viktorijin sin Jurij V. 1910–1917 sin Edvarda VII. Windsorji Kraljeva hiša se je iz Saško-Coburški-Gotha preimenovala v Windsor leta 1917 zaradi protinemškega razpoloženja med prvo svetovno vojno (princ Albert Portugalski je bil namreč nemškega porekla) Jurij V. 1917–1927 sin Edvarda VII. Kralji Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske Leta 1922 se je Irska odcepila, zato so spremenili uradno ime monarhije. Windsorji Ime Vladal Opombe Jurij V. 1927–1936 sin Edvarda VII. Edvard VIII. 1936 sin Jurija V. Jurij VI. 1936–1952 sin Jurija V. Elizabeta II. 1952–2022 hči Jurija VI. Karel III. 2022– sin Elizabete II.