Jakob II. Angleški

kralj Anglije, Škotske in Irske (1633–1701)

Jakob VII. Škotski in/ali Jakob II. Angleški (* 14. oktober 1633O.S., † 16. september 1701)[6] je bil kralj Anglije in Irske kot Jakob II. in kralj Škotske kot Jakob VII.[7] od 6. februarja 1685, dokler ni bil odstavljen v slavni revoluciji leta 1688. Bil je zadnji rimskokatoliški monarh Anglije, Škotske in Irske. Znan je predvsem po bojih zaradi verske strpnosti. Vendar pa je vključeval tudi načela absolutizma in božje pravice kraljev, njegovo odstavitev pa je končala stoletje političnih in državljanskih prepirov s potrditvijo prednosti parlamenta nad krono.[8]

Jakob II. Angleški
Portret Jakoba II. Angleškega
Portret Jakoba II. Angleškega
Kralj Anglije, Škotske in Irske
Vladanje6. februar 1685 – 11. december 1688
Kronanje23. april 1685
PredhodnikKarel II.
naslednikiViljem III. Oranski in Marija II.
Rojstvo14. (24.) oktober 1633[1][2]
London
Smrt5. (16.) september 1701[3][4] (67 let)
Saint-Germain-en-Laye[d][5]
Pokop
Cerkev angleških Benediktincev, Pariz, Francija
Zakonec
(por. 1660; smrt 1671)
(por. 1673)
Potomci
RodbinaStuarti
OčeCharles I, Angleški, Škotske in Irske
MatiHenrietta Maria Francoska
Religija

Jakob je podedoval prestole Anglije, Irske in Škotske od svojega starejšega brata Karla II. s široko podporo v vseh treh državah, ki je večinoma temeljila na načelu božanske pravice ali rojstva.[9] Toleranca do njegovega osebnega katolicizma na splošno ni veljala in ko angleški in škotski parlament nista sprejela njegovih ukrepov, jih je Jakob poskušal vsiliti z odlokom. Do njegove odstavitve je na koncu prišlo zaradi političnega načela in ne religioznega.[10]

Junija 1688 sta se zgodila dva krizna dogodka. Prvi se je zgodil 10. junija, ko se je rodil Jakobov sin in dedič James Francis Edward. Jakob je grozil, da bo ustanovil rimskokatoliško dinastijo in izključil njegovo anglikansko hčer Marijo in njenega protestantskega moža Viljema Oranskega. Drugi je bil kazenski pregon sedmih škofov zaradi uporniškega obrekovanja. To je bilo obravnavano kot napad na angleško cerkev in njihova oprostilna sodba 30. junija je uničila njegovo politično oblast v Angliji. Zaradi protikatoliški izgredov v Angliji in na Škotskem se je zdaj zdelo, da bi lahko le njegova odstranitev prepričala državljansko vojno.[11]

Vodilni člani angleškega političnega razreda so povabili Williama Orangea, da prevzame angleški prestol. Potem ko je 5. novembra 1688 pristal v Brixhamu, je Jakobova vojska dezertirala on pa je 23. decembra odšel v izgnanstvo v Francijo. Februarja 1689 je posebni konvencijski parlament razsodil, da je kralj 'izpraznil' angleški prestol in Viljema in Marijo postavil kot skupna monarha, pri čemer je vzpostavil načelo, da suverenost izhaja iz parlamenta, ne pa rojstva. Jakob je pristal na Irskem 14. marca 1689, da bi poskusil povrniti svoje kraljestvo, a kljub hkratnemu vzponu na Škotskem je aprila sledila škotska konvencija ki je ugotovila, da je Jakob 'zasegel' prestol in ga ponudil Viljemu in Mariji. Po porazu v bitki pri Bojni julija 1690 se je Jakob vrnil v Francijo, kjer je preživel preostanek življenja v izgnanstvu v Saint-Germainu, pod zaščito Ludvika XIV.

Sklici uredi

  1. Kenyon J. P. Encyclopædia Britannica
  2. SNAC — 2010.
  3. Gran Enciclopèdia CatalanaGrup Enciclopèdia, 1968.
  4. Proleksis enciklopedija, Opća i nacionalna enciklopedija — 2009.
  5. Catalog of the German National Library
  6. An assertion found in many sources that James died 6 September 1701 (17 September 1701 New Style) may result from a miscalculation done by an author of anonymous "An Exact Account of the Sickness and Death of the Late King James II, as also of the Proceedings at St. Germains thereupon, 1701, in a letter from an English gentleman in France to his friend in London" (John Somers, 1st Baron Somers Tracts, ed. 1809–1815, XI, pp. 339–342). The account reads: "And on Friday the 17th instant, about three in the afternoon, the king died, the day he always fasted in memory of our blessed Saviour's passion, the day he ever desired to die on, and the ninth hour, according to the Jewish account, when our Saviour was crucified." As 17 September 1701 New Style falls on a Saturday and the author insists that James died on Friday, "the day he ever desired to die on", an inevitable conclusion is that the author miscalculated the date, which later made it to various reference works. See "English Historical Documents 1660–1714", ed. by Andrew Browning (London and New York: Routledge, 2001), 136–138.
  7. "No. 2009". The London Gazette. 16 February 1684. p. 1.
  8. Quinn, Stephen. »The Glorious Revolution«. Economic History Association EH.net. Pridobljeno 3. januarja 2019.
  9. Harris, 6–7
  10. Harris, ur. (2015). The Final Crisis of the Stuart Monarchy. Boydell & Brewer. str. 144–159. ISBN 1783270446.
  11. Harris, 264–268

Viri uredi

  • Maurice Ashley (1996). The Glorious Revolution of 1688. New York: Charles Scribner's Sons. ISBN 0-340-00896-2.
  • Hilaire Belloc (1928). James the Second. Philadelphia: J. B. Lippincott.
  • Callow, John (2000). The Making of King James II: The Formative Years of a King. Stroud, Gloucestershire: Sutton Publishing. ISBN 0-7509-2398-9.
  • Claydon, Tony (2008). "William III and II" Oxford Dictionary of National Biography, online ed. Oxford University Press.
  • Tom Devine (2006). The Scottish Nation 1700–2007. London: Penguin Books. ISBN 0-14-102769-X.
  • Harris, Tim (2006). Revolution: The Great Crisis of the British Monarchy, 1685–1720. Penguin Books. ISBN 0-7139-9759-1.
  • Hilliam, David (1998). Kings, Queens, Bones & Bastards. Stroud, Gloucestershire: Sutton Publishing. ISBN 0-7509-3553-7.
  • Jones, J. R. (1988). The Revolution of 1688 in England. Weidenfeld and Nicolson. ISBN 0-297-99467-0.
  • John Phillipps Kenyon (1986). The Stuart Constitution 1603–1688, Documents and Commentary, 2nd ed. Cambridge University Press. ISBN 0-521-31327-9.
  • Louda, Jiří; Maclagan, Michael (1999) [1981]. Lines of Succession: Heraldry of the Royal Families of Europe (2. izd.). London: Little, Brown. ISBN 978-0-316-84820-6.
  • MacLeod, John (1999). Dynasty, the Stuarts, 1560–1807. London: Hodder and Stoughton. ISBN 0-340-70767-4.
  • Thomas Babington Macaulay, 1st Baron Macaulay (1889). The History of England from the Accession of James the Second. Popular Edition in Two Volumes. London: Longmans.
  • Mann, Alastair (2014). James VII: Duke and King of Scots, 1633–1701. Edinburgh: John Donald.
  • Miller, John (2000). James II, 3rd ed. ISBN 0-300-08728-4.
  • McFerran, Noel S. (2003). "James II and VII."
  • Ó Buachalla, Breandán (1996). Aisling Ghéar. Baile Átha Cliath: An Clóchomhar Tta. ISBN 0-903758-99-7.
  • Ó Ciardha, Éamonn (2002). Ireland and the Jacobite Cause, 1685–1766. Dublin: Four Courts. ISBN 1-85182-534-7.
  • Pincus, Steven (2009). 1688: The First Modern Revolution. New Haven & London: Yale University Press. ISBN 0-300-11547-4.
  • Plumb, J. H. (1937). "The Elections to the Convention Parliament of 1689" The Cambridge Historical Journal Vol. 5 No. 3 pp. 235–254. JSTOR 3020731
  • Prall, Stuart (1972). The Bloodless Revolution: England, 1688. Garden City, New York: Anchor Books.
  • Royle, Trevor (2004). The British Civil Wars: The Wars of the Three Kingdoms, 1638–1660. Little, Brown. ISBN 0-312-29293-7.
  • Sowerby, Scott (2013). Making Toleration: The Repealers and the Glorious Revolution. Cambridge, Massachusetts, & London: Harvard University Press. ISBN 978-0-674-07309-8.
  • Speck, W. A. (2002). James II.
  • Turner, Francis C. (1948). James II. London: Eyre & Spottiswoode.
  • Waller, Maureen (2002). Ungrateful Daughters: The Stuart Princesses who Stole Their Father's Crown. London: Hodder & Stoughton. ISBN 0-312-30711-X.

Nadaljnje branje uredi

  • Ashley, Maurice (1978). James II. online free to borrow
  • DeKrey, Gary S. (2008). "Between Revolutions: Re-appraising the Restoration in Britain" History Compass 6 (3): 738–773.
  • Earle, Peter (1972). The Life and Times of James II. London: Weidenfeld & Nicolson.
  • Glassey, Lionel, ed. (1997). The Reigns of Charles II and James VII and II.
  • Goodlad, Graham (2007). "Before the Glorious Revolution: The Making of Absolute Monarchy? Graham Goodlad Examines the Controversies Surrounding the Development of Royal Power under Charles II and James II" History Review 58: 10 ff. in Questia
  • Johnson, Richard R. (1978). "Politics Redefined: An Assessment of Recent Writings on the Late Stuart Period of English History, 1660 to 1714." William and Mary Quarterly 35 (4): 691–732. DOI: 10.2307/1923211
  • Miller, John (1997). The Glorious Revolution, 2nd ed. ISBN 0-582-29222-0.
  • Miller, John (2004). The Stuarts.
  • Mullett, M. (1993). James II and English Politics 1678–1688. ISBN 0-415-09042-3.
  • Ogg, David (1957). England in the Reigns of James II and William III, 2nd ed. Oxford: Clarendon Press.
  • Walcott, Robert (1962). "The Later Stuarts (1660–1714): Significant Work of the Last Twenty Years (1939–1959)" American Historical Review 67 (2): 352–370 DOI: 10.2307/1843428