Andrej Elsbacher

Andrej Elsbacher, slovenski trgovec, * 29. november 1835, Žabnice, Avstro-Ogrska, † 1. november 1905, Laško.

Andrej Elsbacher
Rojstvo29. november 1835({{padleft:1835|4|0}}-{{padleft:11|2|0}}-{{padleft:29|2|0}})
Smrt1. november 1905({{padleft:1905|4|0}}-{{padleft:11|2|0}}-{{padleft:1|2|0}}) (69 let)
DržavljanstvoFlag of Hungary (1896-1915; angels; 3-2 aspect ratio).svg Avstro-Ogrska
Poklicpolitik, ekonomist, trgovec, kulturni delavec

Andrej Elsbacher je začetnik znane družine trgovcev iz Laškega, ki je tu delovala od 1864 do nacionalizacije izvršene po 2. svetovni vojni.

Življenje in deloUredi

Rodil se je v družini trgovca in posestnika Andreja in gospodinje Doroteje Elsbacher rojene Kravanja. Po končani ljudski šoli, ki jo je obiskoval v rojstnem kraju se je v Celju izučil za trgovskega pomočnika in tu odprl lastno trgovino. 11. marca 1864 je trgovino preselil v Ternškovo gostinsko hišo v Laškem. Sredi februarja 1867 se je poročil z vnukinjo hišne lastnice, Emo iz družine vitezov Wantzl plemenitih Rainhofen (1845—1884) in imel z njo 4 hčere in 4 sinove. Od Ane Ternšek je kupil hišo v kateri je imel trgovino in jo povečal, tako da je imel največjo trgovino v Laškem. Kasneje je odprl podružnične trgovine v Rimskih Toplicah, Zidanem mostu in Rajhenburgu (sedaj Brestanica). V teh trgovinah z mešanim blagom je prodajal še papirne izdelke in knjige ter imel v njih tudi drogerijski oddelek. Kot trgovec na debelo je s prodajnimi artikli zalagal vse trgovce na drobno v okolici Laškega. V svojih trgovinah je izučil več generacij trgovcev, ki so odprli svoje trgovine po Štajerskem in Kranjskem.[1]

Andrej Elsbacher je bil aktiven tudi v javnem življenju. Bil je član več javnih in gospodarskih ustanov, občinski svetnik, podžupan trga Laško, načelnik združenja trgovcev okraja Laško in načelnik posojilnega društva v Laškem. Bil je sklicatelj in udeleženec tabora v Žalcu (1868). Udeležil se je tudi tabora v Sevnici (1869), bil pobudnik za ustanovitev čitalnice v Laškem (1869) ter njen tajnik in blagajnik. Bil je tudi soustanovitelj Hranilnice in posojilnice v Celju in član njenega nadzornega sveta v času, ko je ta v Celju gradila Narodni dom.[1]

Iz domače Žabnice je pritegnil k sebi v Laško dva brata, sestro in polsestro. Brat Martin (1837—1899) je bil najprej pomočnik v trgovini v Laškem, kasneje pa je prevzel trgovino v Zidanem Mostu. Drugi brat Ivan (1849—1925) se je za trgovca izučil v Laškem, potem je bil trgovec, namestnik načelnika Posojilnice in hranilnice v Celju ter župan in častni občan trga Kozje. V starosti 60 let se je vrnil v Laško in pomagal v trgovini, ki je bila tedaj že v lasti bratovega sina Konrada Elsbacherja (1870—1943). Hčerka Konrada Elbsbacherja, Andreja Elsbacher se le leta 1926 poročila z Milošem Rybářem. Sestra Helena (1842—1915) je po zgodnji smrti svakinje Eme Elsbacher ostala na domu brata v laškem in kot »teta« skrbela za gospodinjstvo številne družine. Polsestra Angela (1862—1955) je po šolanju v Žabnicah prišla kot 12-letna k bratu Andrju v Laško kjer je ostala do leta 1893, ko se je po poroki z nadučitelje Antonom Porekarjem odselila.[1]

ViriUredi

  1. 1,0 1,1 1,2 Primorski slovenski biografski leksikon. Goriška Mohorjeva družba, Gorica 1974-1994.