Ana Štěrba-Böhm

slovenska kemičarka
(Preusmerjeno s strani Ana Jenko Štěrba-Böhm)

Ana Štěrba-Böhm (roj. Jenko), slovenska kemičarka, * 9. junij 1885, Ljubljana, † 22. julij 1936, Praga.

Ana Štěrba-Böhm
Portret
Rojstvo9. junij 1885({{padleft:1885|4|0}}-{{padleft:6|2|0}}-{{padleft:9|2|0}})
Ljubljana, Vojvodina Kranjska[d], Avstro-Ogrska
Smrt22. julij 1936({{padleft:1936|4|0}}-{{padleft:7|2|0}}-{{padleft:22|2|0}})[1] (51 let)
Praga, Češkoslovaška
DržavljanstvoFlag of Yugoslavia (1918–1941).svg Kraljevina Jugoslavija
Flag of Hungary (1896-1915; angels; 3-2 aspect ratio).svg Avstro-Ogrska
Flag of the Czech Republic.svg Češkoslovaška
Poklickemičarka

Ana Štěrba-Böhm je bila prva Slovenka z doktoratom znanosti iz kemije in z opravljenim glavnim doktorskim rigorozom iz kemije in fizike (1911, Karlova univerza v Pragi, Češka republika).[2]

Zgodnje življenje in izobrazbaUredi

Rodila se je v Ljubljani v ugledni družini izobražencev materi Tereziji Mariji Lenče (1858–1938), poročeni Jenko, ter očetu Ludviku (Ljudevitu) Jenku, ki je končal študij medicine na Dunaju leta 1869. Terezija Jenko se je izobraževala pri Uršulinkah v Ljubljani in na Bavarskem, eno leto je preživela tudi v Moskvi. Možu je asistirala v ordinaciji, zakonca pa sta se tudi aktivno udeleževala kulturnega življenja kot zagovornika panslavizma. Imela sta šturi otroke, ki so vsi pridobili višjo izobrazbo, poleg Ane je znana zlasti njena starejša sestra Eleonora, ki je postala prva slovenska zdravnica.[2]

O Anini zgodnji izobrazbi ni ohranjenih veliko podatkov; kot izredna dijakinja naj bi obiskovala prvo gimnazijo v Ljubljani, kar je bila edina pot za neposreden vpis na univerzo, saj takrat deklet niso sprejemali kot rednih dijakinj v gimnazijah. Po končani srednji šoli je leta 1906 vpisala študij filozofije na Filozofski fakulteti tedanje Univerze Karla Ferdinanda (zdaj Karlova univerza v Pragi). V vpisnem listu je izjavila, da je pred tem obiskovala tudi visokošolska predavanja za ženske na Univerzi v Sankt Peterburgu.[3]

Pet semestrov je bila izredna, nato pa redna študentka. Med njenimi učitelji so bili Bohuslav Brauner (teoretična in fizikalna kemija), Bohumil Kužma (anorganska kemija) in njen kasnejši mož Jan Stanislav Štěrba-Böhm (zgodovina kemije), v njenem urniku pa so bili zapisani tudi mineralogija, eksperimentalna fizika, matematika, zgodovina filozofije, češčina in nemščina.[2][3][4] Poletni semester 1911 je verjetno porabila za pripravo doktorske disertacije o ločevanju in določanju treh organskih kislin: jantarne, jabolčne in vinske. Naslov njene disertacije je bil »Studie o stanovení a dělení kyselin: jantarové, jablečné a vinné« (Študija o določanju in delitvi kislin: jantarne, jabolčne in vinske).[4]

22. julija 1911 je prejela doktorat Filozofske fakultete v Pragi po glavnih ustnih izpitih (rigorozumih) iz kemije in fizike ter stranskem iz filozofije. Dosežek je bil omenjen v več takratnih slovenskih časopisih in ji prinesel status prve Slovenke z doktoratom iz naravoslovja.[2][3]

Kasnejše življenjeUredi

Ana Jenko se je konec leta 1912 v Ljubljani poročila z Janom Stanislavom Štěrba-Böhmom (1874–1938), tedanjim docentom in kasnejšim rednim profesorjem na Karlovi univerzi v Pragi.[Op. 1] Jan Stanislav Štěrba-Böhm je študiral na Univerzi v Parizu pod Henrijem Moissanom in Pierrom ter Marie Curie na prelomu stoletja. Verjetno je on uredil, da se je Ana pri Marie Curie tudi izpopolnjevala. Vendar ona po poroki ni nadaljevala z lastnimi raziskavami, namesto tega je asistirala možu pri njegovi študiji lastnosti skandija. V članku, ki ga je Jan S. Štěrba-Böhm leta 1914 objavil v reviji Zeitshrift für Electrochemie und Angewandte Physikalische Chemie, po navadi tistega časa kot ženska ni navedena kot soavtorica na naslovni strani moževega članka, temveč le kot sodelavka, ki je skupaj z avtorjem članka opravila znanstveno delo, predstavljeno v vestniku.[2][3]

Imela sta sina Jana Petra Štěrba-Böhma (1914–1942), ki se je rodil 14. avgusta v Celovcu na avstrijskem Koroškem in je prav tako kot mama Ana znanstveno sodeloval z očetom ter pod njegovim mentorstvom leta 1937 tudi doktoriral. Jan Stanislav Štěrba-Böhm je bil v letih 1928–1929 dekan naravoslovne fakultete Karlove univerze v Pragi, bil pa je tudi mentor Nobelovemu nagrajencu Jaroslavu Heyrovskýju. Ana Štěrba-Böhm je umrla za rakom 22. julija 1936 v Pragi in je pokopana na tamkajšnjem pokopališču Vinohrady.[2][3] Njen mož je umrl dve leti kasneje.[5]

OpombeUredi

  1. Jan Stanislav Štěrba-Böhm se je rodil leta 1874 v kraju Sezemice (Pardubiški okraj) na Češkem očetu Leopoldu Štěrbi, meščanu v Sezemicah in c. k. nadporočniku ter komandantu vojne bolnice v Pardubicah, ter materi Frančiški Mariji Remešovi, hčerki učitelja v Pardubicah. Pri starosti dveh let mu je umrla mama, pri petih letih pa še oče. Zanj je po smrti njegovih staršev skrbela očetova druga žena Ana Böhm, hči meščana Frančiška Böhma iz Pardubic. Leta 1912 ga je Ana Böhm tudi uradno posvojila in je takrat k svojemu priimku pripojil še materin dekliški priimek Böhm. Po poroki leta 1912 je tudi Ana Jenko privzela novi možev priimek in se je od poroke naprej pisala Anna Štěrba-Böhm.

SkliciUredi

  1. Petrič I., Jareš J., Iglič A. Ana Jenko Šterba-Böhm (1885–1936), prva Slovenka z doktoratom iz kemijeSlovenian Chemical Society, 2015. — ISSN 1318-0207; 1580-3155
  2. 2,0 2,1 2,2 2,3 2,4 2,5 Petrič, Iztok; Jareš, Jakub; Iglič, Aleš (2015). "Ana Jenko Šterba-Böhm (1885–1936), prva Slovenka z doktoratom iz kemije" (PDF). Acta Chimica Slovenica. 62: S140–S144. COBISS 11238228. doi:10.17344/acsi.2015.1796.
  3. 3,0 3,1 3,2 3,3 3,4 Perdih, Franc (2018). "Ana Štěrba-Böhm, geb. Jenko (1885–1936), die erste slowenische Doktorin der Philosophie". V Kramberger, Petra; Samide, Irena; Žigon, Tanja (ur.). Frauen, die studieren, sind gefährlich : Ausgewählte Porträts slowenischer Frauen der Intelligenz (nemščina). Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. str. 39–55. ISBN 978-961-06-0112-8.
  4. 4,0 4,1 Smolej, Tone (2021-06-21). "Prvih deset slovenskih doktoric filozofije". 57. seminar slovenskega jezika, literature in kulture: ustvarjalke v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi. Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. str. 89–97. doi:10.4312/ssjlk.57.89-97. ISBN 9789610604693.
  5. D., G. (January 1938). "Prof. J. S. Štěrba-Böhm". Nature. 141 (3560): 149–149. doi:10.1038/141149a0.