Ambroziaster je ime, dano piscu komentarjev Pavlovih pisem (izjema je pismo Hebrejcem); napisani so v drugi polovici 4. stoletja. Verjetno je živel v Rimu; umeščajo ga tudi v severno Italijo in Španijo; kljub vsemu ostaja neznan.

Ambroziaster
Rojstvo4. stoletje
Smrt4. stoletje[1]
Državljanstvoantični Rim
Poklicteolog, pisatelj

Avtorstvo uredi

V srednjem veku so bili ti komentarji Pavlovih pisem navadno pripisani svetemu Ambroziju, milanskemu škofu, ki je deloval v 4. stoletju. Erazem Rotterdamski je leta 1527 podvomil o avtorstvu teh komentarjev; zato je avtor le-teh od tedaj imenovan kot Ambroziaster ali psevdo-Ambrozij. Učenjaki pa so še pred tem predlagali veliko paleto drugih imen: sveti Avguštin te komentarje pripisuje svetemu Hilariju; ne vedo pa kateremu Hilariju – morda tistemu iz Poitiersa, iz Pavije ali pa krivoverskemu diakonu Hilariju iz Rima. Dom Germain Morin, benediktinec, je leta 1899, postavil novo teorijo o Ambroziastru: pisec naj bi bil neki Izak, spreobrnjeni Jud, pisec traktata »Trojica in Učlovečenje«, ki je bil izgnan v Španijo v letih 378-380 in se je nato ponovno vrnil k judovstvu. To teorijo o avtorstvu je Morin kmalu zavrgel. Profesor Alexander Souter v svoji knjigi »A Study of Ambrosiaster« govori o avtorstvu besedila »Quaestiones Veteris et Novi Testamenti«, ki so ga pripisovali Avguštinu. Glede na filološka ozadja Souter sklepa, da je tudi to delo Ambroziastra, vendar z majhno izjemo. Z njim se strinja tudi Dom Morin; vendar pa je avtor teh komentarjev znamenit laik konzularnega sloja Decim Hilarijan Hilarij.

Delo uredi

»Skromen v besedah, a dejansko pomemben,«  in pomemben tudi za kritiko latinskih tekstov Nove zaveze. Latinsko besedilo Pavlinskih pisem ne izhaja iz Vulgate, ampak iz prevoda Vetus Latina, iz različice z imenom Itala. To je najstarejši prevod Svetega pisma iz grščine v latinski jezik. Nastajati je začel nekje v 2. stoletju. Glede na to lahko sklepamo, da se pisec skorajda ni naslanjal na grško besedilo – pravzaprav ga sploh ni poznal. Pred vsakim pismom je kratek prolog, ki je izven konteksta. V komentarjih je besedilo razdelano po odstavkih; za vsak odstavek je oblikovana naravna in logična razlaga. Avtor ne išče skritega oz. mističnega pomena v besedilu; to postane vidno glede na to, kako zelo se Ambroziastrov komentar razlikuje po karakterju od eksegetskega dela Ambrozija, saj v njegovih delih poglavitni poudarek ni dan dobesednemu pomenu besedila. Na splošno je Ambrozij bolj usmerjen v iskanje alegoričnosti in mističnosti besedila; razlikuje tudi med dobesednim in višjim pomenom. Pri Ambroziastru pa je logični pomen edini predmet, ki ga ima v pogledu. Njegov nauk je v celoti pravoveren. Veliko namigov kaže, da je čas, v katerem so bili komentarji napisani, druga polovica 4. stoletja.

Identiteta uredi

Glede na poudarke, ki jih daje prvenstvu sv. Petra in avtoriteto papeža Damaza je zelo verjetno, da je Ambroziaster živel v Rimu. Kljub mnogim ugibanjem pa ostaja še skorajda neprepoznan in je zelo težko določiti njegovo identiteto.

Zunanje povezave uredi

  1. Gran Enciclopèdia CatalanaGrup Enciclopèdia, 1968.