Almati

meto v Kazahstanu

Almati (kazaško in rusko Алматы) je največje mesto v Kazahstanu, ki je po popisu leta 2009 štelo skoraj 1,4 milijona prebivalcev.[1]

Almati

Алматы
mesto
View of Almaty from the hills.png
Zastava Almati
Zastava
Grb Almati
Grb
Vzdevki: 
Južna prestolnica, Jabolčno mesto, Veliko jabolko
Almati se nahaja v Kazahstan
Almati
Almati
Lega na zemljevidu Kazahstana
Koordinati: 43°16′39″N 76°53′45″E / 43.27750°N 76.89583°E / 43.27750; 76.89583Koordinati: 43°16′39″N 76°53′45″E / 43.27750°N 76.89583°E / 43.27750; 76.89583
DržavaZastava Kazahstana Kazakhstan
ProvincaAlmati
Ustanovljeno1854
Mestna uprava1867
Upravljanje
 • AkimBahičan Sagintajev
Površina
 • mesto682 km2
 • Metropolitansko obm.
9.395 km2
Najvišja
1.700 m
Najnižja
500 m
Prebivalstvo
 (2009)[1]
 • mesto1.365.632
 • Gostota2.000 preb,/km2
Časovni pasUTC+6 (UTC+6)
Poštne številke
050000–050063
Omrežna skupina+7 727[2]
ISO 3166 kodaALA
Avtomobilska oznaka02 (na starejših A)
Spletna stran[www.almaty.gov.kz www.almaty.gov.kz]

Mesto, znano tudi pod starejšim ruskim imenom Alma-Ata, je bilo med leti 1929 in 1997 glavno mesto sprva sovjetske republike in nato neodvisne države Kazahstan, potem pa je kazahstanska vlada preselila sedež v Astano (kasneje preimenovano v Nursultan). Stoji na jugozahodu države blizu meje s Kirgizistanom, ob severnih obronkih srednjeazijskega pogorja Tjanšan. Njegovo ime (dobesedno »oče jabolk«) se nanaša na veliko število jablan, ki jih gojijo v okoliški regiji.[3][4]

Mestni televizijski stolp in okoliške gore

Poselitev območja sega v antiko, tu je nekoč stalo naselje z istim imenom, ki pa so ga v 13. stoletju porušili Mongoli. Rusko carstvo je tu leta 1854 postavilo vojaško utrdbo Verni, ki je kmalu privabila večje število naseljencev v okolici. Hitra rast se je nadaljevala, ko so Rusi leta 1929 sem preselili upravo, še zlasti pa zaradi dokončanja turško-sibirske železniške proge. Leta 1939 je Almati štel že 221.000 prebivalcev. Ruski vpliv se kaže v geometričnem vzorcu razporeditve ulic in širokih avenijah s številnimi parki. Oblasti so pričele intenzivno razvijati industrijo in mestno gospodarstvo še zdaj temelji na lahki in težki industriji; nekoč je bila razvita zlasti strojegradnja, zdaj pa največji delež predstavlja predelava hrane.[3][4]

Še vedno velja tudi za pomembno izobraževalno in kulturno središče. V Almatiju imajo med drugim sedež Državna univerza Kazahstana s 13.000 študenti, Kazahstanska akademija znanosti, Državni umetnostni muzej in Državna knjižnica. Med znamenitostmi je tudi pravoslavna Stolnica vnebovzetja, zgrajena leta 1907, ki je še vedno druga najvišja lesena stavba na svetu. Mesto stoji na močno potresno ogroženem območju, kar naj bi bil eden od glavnih razlogov za selitev uprave v Astano.[3][4]

GeografijaUredi

PodnebjeUredi

Podnebni podatki - Almati
Mesec jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec letno
Rekordno visoka temperatura °C 18,2 21,9 28 31,8 35,8 37,7 43,4 39,7 38,1 32,1 26,5 19,2 43,4
Povprečna visoka temperatura °C 0,6 2 8,7 17,4 22,6 27,5 30,2 29,4 24,5 16,4 8,1 2,3 15,8
Povprečna dnevna temperatura °C −3,9 −2,6 3,8 11,7 16,8 21,5 24,2 23,1 18 10,5 3,3 −2 10,4
Povprečna nizka temperatura °C −8,4 −7,2 −1,2 5,9 11 15,5 18,1 16,8 11,5 4,6 −1,5 −6,4 4,9
Rekordno nizka temperatura °C −23,3 −25,8 −19,8 −10,9 −3,9 2,3 8,3 4,8 −0,7 −11,9 −23,8 −26,1 −26,1
Padavin mm 34,2 41,7 74,4 106,7 107,8 59,5 46,9 30,2 25,1 56,8 57,9 43,5 684,7
Vir: Климат и погода в Алма-Аты

Sklici in opombeUredi

  1. 1,0 1,1 Алматы қаласы – 1 том. Astana: Komite za statistiko, Ministrstvo za narodno gospodarstvo Republike Kazahstan. 2011. https://stat.gov.kz/api/getFile/?docId=WC16200032777. 
  2. "Code Of Access". Almaly.almaty.kz. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14 August 2014. Pridobljeno dne 2 January 2012.
  3. 3,0 3,1 3,2 Ellicott, Karen, ur. (2002). "Kazakstan". Cities of the World. 4: Asia, the Pacific, and the Asiatic Middle East (6. izd.). Detroit: Thomson Gale. str. 269–270. ISSN 0889-2741.
  4. 4,0 4,1 4,2 "Almaty". Britannica Online. Pridobljeno dne 2020-03-21.

Zunanje povezaveUredi