Almati
Almati (kazaško in rusko Алматы) je največje mesto v Kazahstanu, ki je po popisu leta 2009 štelo skoraj 1,4 milijona prebivalcev.[1]
Almati Алматы | |||
|---|---|---|---|
 | |||
| |||
| Vzdevki: Južna prestolnica, Jabolčno mesto, Veliko jabolko | |||
  Almati Lega na zemljevidu Kazahstana | |||
| Koordinati: 43°16′39″N 76°53′45″E / 43.27750°N 76.89583°EKoordinati: 43°16′39″N 76°53′45″E / 43.27750°N 76.89583°E | |||
| Država |  Kazahstan | ||
| Provinca | Almati | ||
| Ustanovljeno | 1854 | ||
| Mestna uprava | 1867 | ||
| Upravljanje | |||
| • Akim | Bahičan Sagintajev | ||
| Površina | |||
| • Mesto | 682 km2 | ||
| • Metropolitansko obm. | 9.395 km2 | ||
| Najvišja | 1.700 m | ||
| Najnižja | 500 m | ||
| Prebivalstvo (2009)[1] | |||
| • Mesto | 1.365.632 | ||
| • Gostota | 2.000 preb./km2 | ||
| Časovni pas | UTC+6 (UTC+6) | ||
| Poštne številke | 050000–050063 | ||
| Omrežna skupina | +7 727[2] | ||
| ISO 3166 koda | ALA | ||
| Avtomobilska oznaka | 02 (na starejših A) | ||
| Spletna stran | [www.almaty.gov.kz www.almaty.gov.kz] | ||
Mesto, znano tudi pod starejšim ruskim imenom Alma-Ata, je bilo med leti 1929 in 1997 glavno mesto sprva sovjetske republike in nato neodvisne države Kazahstan, potem pa je kazahstanska vlada preselila sedež v Astano (kasneje preimenovano v Nursultan). Stoji na jugovzhodu države blizu meje s Kirgizistanom, ob severnih obronkih srednjeazijskega pogorja Tjanšan. Njegovo ime (dobesedno »oče jabolk«) se nanaša na veliko število jablan, ki jih gojijo v okoliški regiji.[3][4]
Poselitev območja sega v antiko, tu je nekoč stalo naselje z istim imenom, ki pa so ga v 13. stoletju porušili Mongoli. Rusko carstvo je tu leta 1854 postavilo vojaško utrdbo Verni, ki je kmalu privabila večje število naseljencev v okolici. Hitra rast se je nadaljevala, ko so Rusi leta 1929 sem preselili upravo, še zlasti pa zaradi dokončanja turško-sibirske železniške proge. Leta 1939 je Almati štel že 221.000 prebivalcev. Ruski vpliv se kaže v geometričnem vzorcu razporeditve ulic in širokih avenijah s številnimi parki. Oblasti so pričele intenzivno razvijati industrijo in mestno gospodarstvo še zdaj temelji na lahki in težki industriji; nekoč je bila razvita zlasti strojegradnja, zdaj pa največji delež predstavlja predelava hrane.[3][4]
Še vedno velja tudi za pomembno izobraževalno in kulturno središče. V Almatiju imajo med drugim sedež Državna univerza Kazahstana s 13.000 študenti, Kazahstanska akademija znanosti, Državni umetnostni muzej in Državna knjižnica. Med znamenitostmi je tudi pravoslavna Stolnica vnebovzetja, zgrajena leta 1907, ki je še vedno druga najvišja lesena stavba na svetu. Mesto stoji na močno potresno ogroženem območju, kar naj bi bil eden od glavnih razlogov za selitev uprave v Astano.[3][4]
Geografija Uredi
Podnebje Uredi
| Podnebni podatki za Almati | |||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Mesec | Jan | Feb | Mar | Apr | Maj | Jun | Jul | Avg | Sep | Okt | Nov | Dec | Letno |
| Rekordno visoka temperatura °C | 18.2 | 21.9 | 28.0 | 31.8 | 35.8 | 37.7 | 43.4 | 39.7 | 38.1 | 32.1 | 26.5 | 19.2 | 43.4 |
| Povprečna visoka temperatura °C | 0.6 | 2.0 | 8.7 | 17.4 | 22.6 | 27.5 | 30.2 | 29.4 | 24.5 | 16.4 | 8.1 | 2.3 | 15.8 |
| Povprečna dnevna temperatura °C | −3.9 | −2.6 | 3.8 | 11.7 | 16.8 | 21.5 | 24.2 | 23.1 | 18.0 | 10.5 | 3.3 | −2.0 | 10.4 |
| Povprečna nizka temperatura °C | −8.4 | −7.2 | −1.2 | 5.9 | 11.0 | 15.5 | 18.1 | 16.8 | 11.5 | 4.6 | −1.5 | −6.4 | 4.9 |
| Rekordno nizka temperatura °C | −23.3 | −25.8 | −19.8 | −10.9 | −3.9 | 2.3 | 8.3 | 4.8 | −0.7 | −11.9 | −23.8 | −26.1 | −26.1 |
| Povprečna količina padavin mm | 34.2 | 41.7 | 74.4 | 106.7 | 107.8 | 59.5 | 46.9 | 30.2 | 25.1 | 56.8 | 57.9 | 43.5 | 684.7 |
| Vir: Климат и погода в Алма-Аты | |||||||||||||
Sklici in opombe Uredi
- ↑ 1,0 1,1 Алматы қаласы – 1 том. Astana: Komite za statistiko, Ministrstvo za narodno gospodarstvo Republike Kazahstan. 2011. https://stat.gov.kz/api/getFile/?docId=WC16200032777.
- ↑ »Code Of Access«. Almaly.almaty.kz. Arhivirano iz spletišča dne 14. avgusta 2014. Pridobljeno 2. januarja 2012.
- ↑ 3,0 3,1 3,2 Ellicott, Karen, ur. (2002). »Kazakstan«. Cities of the World. Zv. 4: Asia, the Pacific, and the Asiatic Middle East (6. izd.). Detroit: Thomson Gale. str. 269–270. ISSN 0889-2741.
- ↑ 4,0 4,1 4,2 »Almaty«. Britannica Online. Pridobljeno 21. marca 2020.
Zunanje povezave Uredi
Predstavnosti o temi Almati v Wikimedijini zbirki- Uradno spletno mesto
