Alkoholno vrenje

biološki proces, pri katerem se sladkorji, kot so glukoza, fruktoza in saharoza, pretvarjajo v celično energijo, pri čemer nastajata etanol in ogljikov dioksid

Alkoholno vrenje ali alkoholna fermentacija je biološki proces, pri katerem so sladkorji, kot so glukoza, fruktoza in saharoza, pretvorjeni v energijo v obliki adenozin trifosfata (ATP), pri tem pa nastaneta etanol in ogljikov dioksid (CO2) kot presnovna (metabolna) odpadna produkta. Proces poteka kot pri vseh vrstah vrenj v anaerobnih pogojih (tj. v odsotnosti kisika), encime za katalizo procesa pa proizvajajo kvasovke.

Alkoholno vrenje je pomembno za proizvodnjo alkoholnih pijač, kot je pivo, ...
... pomembno pa je tudi pri vzhajanju testa za kruh.

Biokemijski vidik procesa uredi

Neto reakcija alkoholnega vrenja, pri čemer v vlogi sladkorja nastopa glukoza, je sledeča:


 


Spodnja slika shematično prikazuje potek alkoholnega vrenja. Molekula glukoze se razcepi na dve molekuli piruvata (1), energija te eksotermne reakcije pa se porabi za vezavo anorganskih fosfatov na adenozin difosfat (ADP) ter redukcijo nikotinamid dinukleotida (NAD+ v NADH). Molekuli piruvata se nato pretvorita v dve molekuli etanala oz. acetaldehida in pri tem oddata po eno molekulo ogljikovega dioksida (2). Acetaldehida se nato pretvorita v etanol z oksidacijo NADH, tj. vezavo vodikovega protona (3).

 
Shema alkoholnega vrenja

Gospodarski pomen uredi

V industriji je alkoholno vrenje pomembno za proizvodnjo alkoholnih pijač, kefirja ter bioetanola, pomembno pa je tudi pri vzhajanju testa za kruh. Tako se npr. s fermentacijo sladkorjev vino proizvaja iz grozdja, medica iz meda, pivo iz žita (najpogosteje iz ječmena), rum pa iz sladkornega trsa. Bioetanol se na toplejših območjih pridobiva iz sladkornega trsta, na območjih z zmernim podnebjem pa iz koruze ali sladkorne repe.[1]

Glej tudi uredi

Sklici in opombe uredi

  1. Jacobs J. »Ethanol from Sugar«. United States Department of Agriculture. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 10. septembra 2007. Pridobljeno 4. septembra 2007.

Viri uredi