Aleluja

juha iz posušenih repinih olupkov

Aleluja [alelúja] je slovenska velikonočna postna juha iz posušenih repinih olupkov.

Aleluja

Nastala naj bi v 17. stoletju kot spomin na eno od velikih lakot v poznem srednjem veku, med katero naj bi jo jedli nezabeljeno. Kot datum se omenja leto 1472 (v Ljubljani in okolici pomanjkanje posledica obleganja Turkov), pa tudi leti 1592 (na Kranjskem) in 1817. Po drugi razlagi naj bi bila le spomin na kristusovo trpljenje.[1][2][3][4][5][6]

Še pred 2. svetovno vojno je bila prisotna na kmetih.[3] Kuhali so jo na Gorenjskem, v delu Dolenjske, Cerkljanskem in v osrednji Sloveniji ter ima več različic.[7][2] Z njeno pripravo so ljudje porabili ostanke (olupki in voda, v kateri se je kuhala šunka).[8]

Ivan Vrhovnik je v svoji zgodovini trnovske župnije napisal, da so Trnovčani in Krakovčani to jed poznali pod tremi imeni: aleluja, olupki in lakota.[1] Posušeni repini olupki so bili naprodaj na ljubljanski tržnici.[9]

Danes je aleluja kot sodobnemu okusu prilagojena specialiteta na meniju nekaterih gostinskih lokalov.[2]

PripravaUredi

Posušene (lahko tudi rahlo dimljene) repine olupke se skuha do mehkega (ali namoči za dan ali dva), naseklja, zabeli in skuha s krompirjem. Lahko se jih tudi podmete z moko (ali doda prežganje iz drobtin), zabeli z ocvirki (ali doda sekanico), krompir pa skuha, zabeli z ocvirki in ponudi posebej.[10][3][11][2][12]

V leposlovjuUredi

Legendo o njenem nastanku je Janez Trdina omenil v noveli Arov in Zman.[13]

Razstave in festivaliUredi

Sušeči se olupki na vrvi so bili del ene od razstav Mestnega muzeja Idrija.[11] Jed je bila predstavljena na razstavi velikonočnih voščilnic leta 2017 v vhodni veži Mestne hiše v Kranju.[10] Župnija Šentvid pripravlja Festival aleluja, na katerem je aleluja ena od razstavljenih velikonočnih jedi.[8]

SkliciUredi

  1. 1,0 1,1 "Aleluja, repni olupki in rumfordska juha". str. 4. Slovenski narod. 20. april 1943. letnik 76, številka 89. Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije
  2. 2,0 2,1 2,2 2,3 Alič, Vanja (29. marec 2013). "Video: Med tradicijo in sodobnimi prijemi". Dnevnik. Pridobljeno dne 2020-10-19.
  3. 3,0 3,1 3,2 Hafner, Pavle. Ta dobra stara kuha. Ljubljana : Cankarjeva založba, 1982. str. 84-85
  4. "VELIKA NOČ". zupnija-idrija.rkc.si. 10. februar 2013. Pridobljeno dne 2020-10-19.
  5. "Iz spominov na lakotno leto 1817". str. 36. Dolenjske novice. 24. maj 1917. številka 9. Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije
  6. "Iz davnih dnij". str. 1, Slovenec. 24. marec 1909. letnik 37, številka 67. Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije
  7. Peternelj, Damjana. (april 2017). "Aleluja – walupki". str. 16. Cerkljanske novice. l. 4, št. 11.
  8. 8,0 8,1 "Festival aleluja 2018". Župnija Šentvid nad Ljubljano. 2. april 2018. Pridobljeno dne 2020-10-19.
  9. "Iz Ljubljane", str. 5, Slovenski narod, 19. april 1938, letnik 71, številka 87, Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije
  10. 10,0 10,1 "Aleluja za veselje in pojest'". www.gorenjskiglas.si. 12. april 2017. Pridobljeno dne 2020-10-19.
  11. 11,0 11,1 "Aleluja - velikonočna jed iz repnih olupkov". Mestni muzej Idrija. Pridobljeno dne 2020-10-19.
  12. Slovenski narod, str. 4, 2. oktober 1943, letnik 75, številka 221, Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije
  13. "Arov in Zman". sl.wikisource.org. Pridobljeno dne 2020-10-19.