Aleksandra Derganc (rojstni priimek Šermazanova), slovenska jezikoslovka, rusistka, * 21. november 1948, Maribor.

Aleksandra Derganc
Portret
Rojstvo21. november 1948({{padleft:1948|4|0}}-{{padleft:11|2|0}}-{{padleft:21|2|0}}) (75 let)
Maribor
Narodnost slovenska
Področjaslavistika
UstanoveFilozofska fakulteta v Ljubljani
Alma materUniverza v Ljubljani
Doktorski študentiVanda Babič, Mladen Uhlik
Poznan popreučevanju sodobnega ruskega jezika, preučevanje glagolskega vida in dvojine

Življenje in delo uredi

Aleksandra Derganc je diplomirala leta 1974 iz ruščine in angleščine na ljubljanski Filozofski fakulteti in se leta 1975 zaposlila na Oddelku za slovanske jezike in književnost FF v Ljubljani. Leta 1989 je bila izvoljena za izredno in nekaj let kasneje za redno profesorico za ruski jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Strokovno se je izpopolnjevala na Dunaju, v Celovcu, Minsku, Moskvi in Sofiji. V raziskovalnem delu se je posvetila tipološkim pojavom v sodobnem ruskem jeziku in njegovi zgodovini; izsledke objavlja v domači in tuji strokovni literaturi. Leta 1988 je postala sourednica Literarne revije. V slovenščino je prevedla tudi nekatere tuje znanstvene jezikoslovne prispevke.[1] Po upokojitvi je bila proglašena za zaslužno profesorico Univerze v Ljubljani.

Bibliografija uredi

  • Sledovi drugega južnoslovanskega vpliva v jeziku staroruskega hagiografa Epifanija Premodrega (disertacija) (COBISS)
  • Uvod v besediloslovje (COBISS)
  • Nekatere paralele v razvoju dvojine v slovenščini in lužiški srbščini (COBISS)
  • Nekateri vidiki odnosov med cerkveno slovanščino in knjižno ruščino v 20. stoletju (COBISS)

Glej tudi uredi

Sklici uredi

  1. Enciklopedija Slovenije. (2002). Knjiga 16. Ljubljana: Mladinska knjiga.